Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Več kot 70 odstotkov ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018
Pametni mobilni telefon je postal najpomembnejša naprava, s katero posamezniki dostopajo do vsebin na spletu, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018 agencij iProm in Valicon. Če je pred štirimi leti pametni mobilni telefon uporabljajo 60 odstotkov uporabnikov interneta, ga letos uporablja najmanj 85 odstotkov, odvisno od generacije. V generaciji Y – gre za mlade ljudi, stare od 21 do 35 – uporablja pametni mobilni telefon devet od desetih posameznikov; v generaciji baby boom – to so ljudje nad 55. letom – pa ga uporablja 76 odstotkov ljudi. Partner v raziskovalni hiši Valicon Matjaž Robinšak na podlagi ugotovitev raziskave sklepa, da je mobilni telefon posegel v vse plasti našega življenja – in ljudje – ko iščemo informacije – gremo najprej prek njega na splet poiskat najrazličnejše odgovore. S pametnim telefonom beremo novičarske portale, dostopamo do družbenih omrežij, elektronske pošte. Vse več ljudi ga uporablja za spletne nakupe, za videoklice in za urejanje financ pri izbrani banki. Odpira se vprašanje, kako uporaba mobilnega telefona vpliva na spremljanje tradicionalnih medijev, na primer televizije, radia, časopisov. Medijska potrošnja 2018 razgrinja, da ima televizija med tradicionalnimi mediji največji padec dosega za 13 odstotnih točk v primerjavi z letom 2014, a še vedno ostaja z najvišjim dosegom med mediji, ki imajo odgovorne urednike. Vse več ljudi gleda televizijo s časovnim zamikom, ne v živo.
»Več kot 70 odstotkov gledalcev pred televizijskim sprejemnikom sočasno spremlja še kakšen drugi medij na pametnem mobilnem telefonu. Najpogosteje pregledujejo objave na družbenih omrežjih, berejo elektronsko pošto in iščejo dodatne informacije za novice, ki so jih slišali na televiziji.«
Tisk, ki ga je splet v zadnjih 15 letih močno oklestil, in radio ohranjata delež uporabnikov v zadnjih štirih letih.
»Radio je krizo že prešel. Poslušamo ga predvsem med vožnjo, mladi pa ga ne poslušajo. Njegovo poslušanost lahko zniža tehnološki razvoj – vse večja digitalizacija.«
Na področju uporabe tradicionalnih medijev raziskovalec Matjaž Robinšak ne pričakuje revolucije. Pojasnjuje, da obstajajo med generacijami značilne medgeneracijske razlike. Generacija Z, mladi do 21. leta, le redko gleda televizijo in posluša radio, časopise pa komajda prepozna.
»Medijske vsebine spremlja instantno, v videoobliki, zanima jih slikovna komunikacija. Video gledajo z orodjem, ki jim ves čas predlaga nove vsebine.«
Generacija Z bo najverjetneje močno spremenila medijsko potrošnjo, bolj kot generacija Y, ki je stara od 22 do 35 let in je že spremenila navade medijske potrošnje. Generacija X – ljudje, stari od 36 do nekaj nad 50 – pa še vedno gleda televizijo, res da z vse večjim časovnim zamikom, in tudi posluša radio, zato na podlagi medijskih navad generacije X Robinšak ne napoveduje korenitih sprememb na področju medijskih navad.
»Generacija X je številčna, ne bo izginila čez noč, spremembe bodo postopne, napovedujem evolucije. Pomembno vlogo pa bo odigral tudi nadaljnji razvoj na področju digitalizacije.«
Vsekakor pa bo – tako Robinšak – medijska krajina čez štiri leta bistveno drugačna od današnje.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Več kot 70 odstotkov ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018
Pametni mobilni telefon je postal najpomembnejša naprava, s katero posamezniki dostopajo do vsebin na spletu, kaže raziskava Medijska potrošnja 2018 agencij iProm in Valicon. Če je pred štirimi leti pametni mobilni telefon uporabljajo 60 odstotkov uporabnikov interneta, ga letos uporablja najmanj 85 odstotkov, odvisno od generacije. V generaciji Y – gre za mlade ljudi, stare od 21 do 35 – uporablja pametni mobilni telefon devet od desetih posameznikov; v generaciji baby boom – to so ljudje nad 55. letom – pa ga uporablja 76 odstotkov ljudi. Partner v raziskovalni hiši Valicon Matjaž Robinšak na podlagi ugotovitev raziskave sklepa, da je mobilni telefon posegel v vse plasti našega življenja – in ljudje – ko iščemo informacije – gremo najprej prek njega na splet poiskat najrazličnejše odgovore. S pametnim telefonom beremo novičarske portale, dostopamo do družbenih omrežij, elektronske pošte. Vse več ljudi ga uporablja za spletne nakupe, za videoklice in za urejanje financ pri izbrani banki. Odpira se vprašanje, kako uporaba mobilnega telefona vpliva na spremljanje tradicionalnih medijev, na primer televizije, radia, časopisov. Medijska potrošnja 2018 razgrinja, da ima televizija med tradicionalnimi mediji največji padec dosega za 13 odstotnih točk v primerjavi z letom 2014, a še vedno ostaja z najvišjim dosegom med mediji, ki imajo odgovorne urednike. Vse več ljudi gleda televizijo s časovnim zamikom, ne v živo.
»Več kot 70 odstotkov gledalcev pred televizijskim sprejemnikom sočasno spremlja še kakšen drugi medij na pametnem mobilnem telefonu. Najpogosteje pregledujejo objave na družbenih omrežjih, berejo elektronsko pošto in iščejo dodatne informacije za novice, ki so jih slišali na televiziji.«
Tisk, ki ga je splet v zadnjih 15 letih močno oklestil, in radio ohranjata delež uporabnikov v zadnjih štirih letih.
»Radio je krizo že prešel. Poslušamo ga predvsem med vožnjo, mladi pa ga ne poslušajo. Njegovo poslušanost lahko zniža tehnološki razvoj – vse večja digitalizacija.«
Na področju uporabe tradicionalnih medijev raziskovalec Matjaž Robinšak ne pričakuje revolucije. Pojasnjuje, da obstajajo med generacijami značilne medgeneracijske razlike. Generacija Z, mladi do 21. leta, le redko gleda televizijo in posluša radio, časopise pa komajda prepozna.
»Medijske vsebine spremlja instantno, v videoobliki, zanima jih slikovna komunikacija. Video gledajo z orodjem, ki jim ves čas predlaga nove vsebine.«
Generacija Z bo najverjetneje močno spremenila medijsko potrošnjo, bolj kot generacija Y, ki je stara od 22 do 35 let in je že spremenila navade medijske potrošnje. Generacija X – ljudje, stari od 36 do nekaj nad 50 – pa še vedno gleda televizijo, res da z vse večjim časovnim zamikom, in tudi posluša radio, zato na podlagi medijskih navad generacije X Robinšak ne napoveduje korenitih sprememb na področju medijskih navad.
»Generacija X je številčna, ne bo izginila čez noč, spremembe bodo postopne, napovedujem evolucije. Pomembno vlogo pa bo odigral tudi nadaljnji razvoj na področju digitalizacije.«
Vsekakor pa bo – tako Robinšak – medijska krajina čez štiri leta bistveno drugačna od današnje.
Za nami sta oba predizbora Festivala slovenskega šansona 2023. V Domu kulture v Krškem 6. maja in v Gledališču Park Murska Sobota 14. maja se je zvrstilo dvajset nastopajočih zasedb, med katerimi je strokovna žirija v sestavi Vlado Žabot, Barbara Šinigoj, Jadranka Juras, Gregor Stermecki in Miha Zor izbrala deset finalistov, ki potujejo v jesenski zaključni del festivala. Urednika festivala Teja Klobčar in Andrej Prezelj sta v zakulisju zbrala vtise in mnenja o festivalu ter ujela festivalski utrip, ki nam ga podajajo vsi nastopajoči ter člani strokovne žirije.
Akademik Slavko Splichal je prejemnik mednarodne nagrade Karola Jakubowicza, ki jo odbor nagradnega sklada podeljuje znanstvenikom za pomembne prispevke k raziskovanju demokracije, človekovih pravic in medijev. Prof. dr. Splichal v pogovoru pripoveduje o nagradi, knjigi, zaradi katere je bil izbran za priznanje, in o Karolu Jakubowiczu. Avtor fotografije: BoBo
Kljub temu da je rdeča nit programa iz Murske Sobote zaradi večerne druge polfinalne prireditve Festivala slovenskega šansona 2023 glasbeno obarvana, je Murska Sobota in njena širša okolica tudi prostor, ki omogoča druge načine umetniškega izražanja. Pred mikrofon smo zato povabili akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Sandija Červeka, ki je predstavil svoj opus in pogled na ustvarjanje na območju, ki je od središča države precej oddaljeno.
Leto dni po eksploziji v Melaminu, največji tehnološki nesreči v Sloveniji, nas zanima, kaj smo se, če smo se, naučili iz nje. Podjetje je ukinilo del proizvodnje, občina pa še vedno išče novo lokacijo. Dr. Barbara Novosel, s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, strokovnjakinja za varnost, opozarja, da je pomembno, kaj in zakaj se je zgodilo, pa tudi, da so stroški vlaganja v varnost in preventivne ukrepe minimalni v primerjavi s stroški nesreče. Kako pa je z zakonodajo in njenim izvajanjem? Bi morali poostriti nadzor nad kemijsko industrijo in okrepiti preventivne vaje, s katerimi se lahko preverijo tudi sprejeti varnostni protokoli? Ne nujno, pravi sogovornica in opozarja, da so kemikalije postale sestavni del našega življenja. Previdnost je zato nujna tudi v zavetju doma.
V Ljubljani se odvija Mednarodna konferenca detektivov, kjer razpravljajo o novih trendih preiskovalne dejavnosti. Kakšni so novi trendi v preiskovalni oz. detektivski dejavnosti? Kako potekajo preiskave spletnega kriminala in zlorabe otrok? Kako se spreminja svet in kakšna je vloga detektivov v korporativni varnosti? Kako uporabljati umetno inteligenco in ChatGPT v preiskovalne namene? To je le nekaj tem oziroma vprašanj, na katere bodo odgovarjali vrhunski detektivi z vsega sveta na mednarodni konferenci združenja Council of International Investigators.
Prekomerna uporaba avtomobilov ima številne negativne učinke. Bi lahko avtomobil na poti v službo zamenjalo kolo? Še slabih 30 dni traja izziv, s katerim bi radi na Inštitutu za politike prostora spremeniti potovalne navade ljudi. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z geografinjo Nelo Halilović, vodjo projektov pri Inštitutu za politike prostora.
8. maja obeležujemo mednarodni dan Rdečega križa. Ta datum predstavlja tudi začetek Tedna Rdečega križa, ki bo trajal do 15. maja in v sklopu katerega se bo v organizaciji 56-ih območnih združenj in skoraj 900 krajevnih organizacij pripravilo številne aktivnosti. In kot je letos v svoji poslanici zapisala Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije: "Skoraj 160 let iz dneva v dan, tedna v teden, meseca v mesec in leta v leto dokazujemo, da vse, kar delamo, delamo #izsrca."
Glasbena urednika Festivala slovenskega šansona Teja Klobčar in Andrej Prezelj o utripu s prvega polfinala festivala, ki se je v slovenski prostor vrnil po desetletnem premoru in tako spet ponudil prostor temu glasbenemu žanru, ki ima izredno bogato in raznovrstno zgodovino, tako po svetu, kot tudi pri nas.
Združeno kraljestvo bo 9 mesecev po smrti Elizabete II. Tudi uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Uradno kronanje bo v soboto, 6. maja, v Westminstrski opatiji v Londonu, kjer so kronali vse britanske monarhe od Viljema Osvajalca dalje. Kraljica Elizabeta 2. je na prestolu sedela 70 let – točneje 70 let in 214 dni po očetu prestol podedovala zelo mlada, pri 25 letih, Karel pa kralj postaja v zrelih letih. V studio smo povabili poznavalca britanske monarhije in njene zgodovineTomaža Gerdena.
V četrtek pozno zvečer je ponovno prišlo do strelskega pohoda, tokrat v naselju južno od Beograda. 21-letnega napadalca, katerega motiv za umor osmih ljudi naj bi bilo maščevanje, so v petek zjutraj izsledilki in aretirali. Iz Beograda se oglaša dopisnik Boštjan Anžin.
Ob včerajšnjih dogodkih v Srbiji se zastavlja cela vrsta vprašanj, na katere enoznačnih odgovorov ni mogoče poiskati. Prav tako s prstom ni mogoče pokazati na zgolj enega izmed dejavnikov, ki so pripeljali do tragedije. Poklicali smo direktorico Vzgojnega zavoda Planina Leonido Zalokar in jo vprašali, ali je tovrstne dogodke možno predvideti in kaj narediti, da v praksi do njih sploh ne bi prišlo.
Po strelskem napadu na šoli v Srbiji, v katerem je danes 13-letni učenec na svoji osnovni šoli v središču Beograda ubil osem učencev in varnostnika, ranil pa šest učencev in učiteljico, je srbska vlada od petka v državi razglasila tridnevno žalovanje. Policijska uprava je več informacij o napadu novinarjem posredovala zgodaj popoldne. Več pa smo izvedeli od dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjana Anžina.
Kakšni so delovni in življenjski pogoji novinarjev – o tem so rezultate ankete danes predstavili Sindikat novinarjev Slovenije in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede. Največje je nezadovoljstvo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela; preobremenjenost z delom občuti devet od desetih, toda anketirani kot najpomembnejši vidik svojega dela vidijo odgovornost do javnosti.
Tekstilna industrija je drugi največji onesnaževalec okolja. Razlog za to je tudi hitra moda. Zanjo je značilna hitra proizvodnja poceni oblačil, ki sledijo najnovejšim modnim trendom. "Težava je v tem, da recikliramo manj kot odstotek vseh oblačil, večina teh pa pristane na odlagališčih ali pa v sežigalnicah," pravi Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Kako lahko bolj trajnostno kupujemo in odlagamo oblačila, pa izveste v Aktualni temi.
V naslednjih minutah bomo dali besedo delavcem, ki opravljajo najbolj stresna in fizično zahtevna dela. Poiskali smo sogovornike med natakarji, rudarji in medicinskimi sestrami, ki bodo pojasnili, zakaj kljub visokim obremenitvam vztrajajo in kje vidijo poslanstvo svojega dela. Delavci, skriti pred očmi javnosti, ki v dnevnih nočnih izmenah vsak dan opravljajo delovne obveznosti. Pogovarjali smo se z medicinsko sestro, rudarjem in natakarjem. Kakšna dela opravljajo in kako poteka njihov vsakdan so nam zaupali Ana Pograjc, Aleksander Kavčnik in Herman Pančur.
1. maja se začne uveljavljati pravilnik o poklicnih boleznih. Odslej bodo delojemalci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Pravilnik določa postopek ugotavljanja poklicne bolezni, priložen je tudi obsežnejši seznam teh bolezni. Poklicno bolezen bo ugotavljala komisija kliničnega inštituta za medicino dela. Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm je ena od redkih posameznikov, ki je omogočila, da je Slovenija po 30 letih neurejenosti na tem področju končno dobila sodoben pravilnik. Gosti jo Urška Valjavec.
Predstavljajte si dan v starem veku – pred več kot dvema tisočletjema, še preden je Rim postal mogočno mesto templjev in palač. Novi tematski park Roma World v Castel Romanu blizu Večnega mesta obiskovalcem ponuja točno to: da se za nekaj ur prelevijo v legionarje, gladiatorje, matrone in tabernáre. No, ali pa si jih vsaj ogledajo, in se ob zabavi še česa naučijo. Tako je storil tudi Janko Petrovec.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta, ki so ga izvedli raziskovalci Fakultete za družbene vede in Mirovnega inštituta. V posebni oddaji ob 17.00 na Prvem programu smo ponovili pogovor, ki ga je za Intelekto o vojaških družinah pripravila Urška Henigman.
V poletni sezoni se skozi Ilirsko Bistrico, Kočevsko, Belo Krajino in druge pokrajine ob naši južni meji valijo trume turistov. Žal so to pogosto le tranzitni gosti na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba in drugih poletnih turističnih destinacij. Kako mimovozeče turiste vsaj kak dan zadržati tudi pri njih, so se pretekli teden spraševali turistični ponudniki v Ilirski Bistrici na prvi Poslovni borzi lokalnih ponudnikov iz čezmejnega območja od Ilirske Bistrice do Reke. Zamisel zanjo sta dala Turistično informacijski center Ilirska Bistrica in Društvo turističnih novinarjev Slovenije.
Da je pes človekov najboljši prijatelj, ni treba posebej poudarjati. Nekaterim psom pa so zaupane tudi posebne naloge. Med njimi so tudi psi vodniki slepih. Vsako zadnjo sredo v aprilu zaznamujemo njihov dan - mednarodni dan psov vodnikov slepih. Kako jih šolajo, kaj pomeni pes slepemu uporabniku in kakšni so pogoji, da slepa oseba dobi psa vodnika, o tem pa v prispevku Petre Medved.
Neveljaven email naslov