Jutranji pogovor z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem

Sedem let po padcu Gadafijevega režima je Libija povsem razcepljena država. Najpogosteje jo omenjamo v povezavi z migranti; po najnovejših ocenah je v Libiji v nemogočih razmerah ujetih približno 650 tisoč migrantov, pretežno podsaharskih Afričanov, ki so padli v past te razklane dežele.

Ambicija mednarodne skupnosti, ki jo vodijo Združeni narodi, je, da bi državo stabilizirali do te mere, da bi jo lahko popeljali v splošne demokratične volitve. A tudi na mednarodni sceni je interesov, povezanih z Libijo, veliko. Tu gre predvsem za gospodarske interese nekdanje libijske kolonialne sile Italije in v mednarodnem prostoru močnejše Francije.

Jutri se izteka rok, ki ga je Evropska komisija določila italijanski vladi, da v Bruselj pošlje popravljeni proračun. Kot vemo, je Komisija pred tremi tedni italijanski predlog proračuna za leto ’19 zavrnila zaradi previsokega primanjkljaja. Ali je Rim zdaj popustil?

Kdor se ukvarja z italijansko politiko, se hitro nauči, da je med belo in črno petdeset odtenkov sive – in tako bo tudi tokrat. Jabolko spora je bil načrtovani proračunski primanjkljaj v višini 2,4 odstotka BDP, ki ga hoče desna populistična vlada v Rimu. Čeprav je to manj od treh odstotkov, dovoljenih z Maastrichtskim sporazumom, je Evropska komisija prižgala rdečo luč. Zakaj? Zato, ker je Italija izjemno zadolžena država – njen javni dolg namreč znaša že 131 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar je v denarju 2300 milijard evrov.

Konec tedna je bila v Italiji cela vrsta protestov. Začelo se je v soboto dopoldne v Torinu, kjer se je zbralo skoraj 40 tisoč ljudi. Razlog je graditev hitre železniške povezave med Torinom in Lyonom. Gre za del petega evropskega železniškega koridorja, ki je pred leti veljal za strateško pomembnega, toda okoljevarstveniki mu nasprotujejo že vrsto let.

Politika Gibanja petih zvezd, ki je pred volitvami obljubila ustavitev graditve te hitre železnice, ustavitev graditve čezjadranskega plinovoda TAP na jugu države v Apuliji in zaprtje velikega onesnaževalca v Tarantu, jeklarne Ilva. Pri zadnjih dveh je že popustilo in začelo izgubljati okoljsko ozaveščene volivce na jugu države.

V Rimu so za včeraj popoldne napovedali 20 tisoč udeležencev na levičarskih protestih proti rasizmu in ksenofobiji – zlasti do migrantov. Povod za proteste je bila politika notranjega ministra Mattea Salvinija, zlasti do integracijskega modela Riace v Kalabriji.

Protesti so uspeli, ampak na njih je bilo komaj 8000 udeležencev. Organizatorji pravijo, da zato, ker je policija v okolici mesta ustavila veliko avtobusov, ki so vozili protestnike iz drugih mest Italije.