Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
13. novembra leta 2002 se je ob severozahodni obali Španije potopil tanker Prestige in morje ter obalo je onesnažilo več kot 63.000 ton surove nafte. Eni največjih ekoloških katastrof v evropski zgodovini in prostovoljski akciji, ki je sledila, smo ob obletnici namenili Torkov kviz na Prvem.
13. novembra 2002 se je ob galicijski obali zgodila ena od najhujših ekoloških nesreč v evropski zgodovini
Sreda, 13. november leta 2002, španska obala Atlantika: 26 let star tanker Prestige, ki je plul pod zastavo Bahamov, je zajel požar. Že precej zastarela ladja je tovorila 77 tisoč ton surove nafte. Da bi zmanjšali okoljsko škodo, so po ukazu španskih oblasti tanker odvlekli dlje od obale.
Torek, 19. november leta 2002: približno 250 kilometrov od obale se je tanker Prestige prelomil in potonil 3500 metrov pod morsko gladino. Po ocenah strokovnjakov iz potopljenega tankerja vsak dan izteče približno 120 ton nafte, vse iztekle nafte je 63.000 ton.
Suhoparna dejstva, ki smo jih pred 16 leti vsak dan slišali v radijskih in televizijskih poročilih ter brali v dnevnem časopisju. Povsem drugače je bilo seveda za prebivalce Galicije, ki so od tamkajšnjega morja in morskega življa močno odvisni. Na območju, znanem po školjkah, hobotnicah, rakih in odličnih ribah, nesreča tankerja Prestige sicer ni bila prva takšna nesreča, je pa pustila posledice, ki jih je delno mogoče čutiti še danes. Za ribolov je bilo zaprtih 915 kilometrov obale, 90.000 ljudi je ostalo brez primarnega vira zaslužka, španski minister za promet pa je katastrofo celo označil za »španski Černobil«.
Večina ljudi je ob poslušanju poročil z galicijske obale le nemočno skomignila z rameni, drugi pa so si nadeli plinske maske, v roke vzeli zidarske žlice in preživeli kar nekaj tednov ali celo mesecev med strganjem nafte s tal. Med prostovoljci, ki so skupaj z domačini, vojaki in pripadniki različnih okoljevarstvenih organizacij čistili špansko obalo, so se dobra dva meseca po nesreči znašli tudi slovenski študenti, 39 jih je odpotovalo v Galicijo. Med njimi tudi radijski kolega Matej Praprotnik, ki se dobro spominja prvega vtisa.
“Če zaprem oči in pomislim na prihod na plažo, je bil najbolj očiten zelo prisoten vonj, vonj, ki ga vohaš sicer, ko v tvoji ulici na novo asfaltirajo cesto … Ta vonj je bil tako intenziven, da je bilo v resnici zelo težko delati … Zelo hitro sem ugotovil, da je to naše delo izjemno naporno. Mi smo ločevali pesek od nafte in čistili kamne. In tu ni bližnjic.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
13. novembra leta 2002 se je ob severozahodni obali Španije potopil tanker Prestige in morje ter obalo je onesnažilo več kot 63.000 ton surove nafte. Eni največjih ekoloških katastrof v evropski zgodovini in prostovoljski akciji, ki je sledila, smo ob obletnici namenili Torkov kviz na Prvem.
13. novembra 2002 se je ob galicijski obali zgodila ena od najhujših ekoloških nesreč v evropski zgodovini
Sreda, 13. november leta 2002, španska obala Atlantika: 26 let star tanker Prestige, ki je plul pod zastavo Bahamov, je zajel požar. Že precej zastarela ladja je tovorila 77 tisoč ton surove nafte. Da bi zmanjšali okoljsko škodo, so po ukazu španskih oblasti tanker odvlekli dlje od obale.
Torek, 19. november leta 2002: približno 250 kilometrov od obale se je tanker Prestige prelomil in potonil 3500 metrov pod morsko gladino. Po ocenah strokovnjakov iz potopljenega tankerja vsak dan izteče približno 120 ton nafte, vse iztekle nafte je 63.000 ton.
Suhoparna dejstva, ki smo jih pred 16 leti vsak dan slišali v radijskih in televizijskih poročilih ter brali v dnevnem časopisju. Povsem drugače je bilo seveda za prebivalce Galicije, ki so od tamkajšnjega morja in morskega življa močno odvisni. Na območju, znanem po školjkah, hobotnicah, rakih in odličnih ribah, nesreča tankerja Prestige sicer ni bila prva takšna nesreča, je pa pustila posledice, ki jih je delno mogoče čutiti še danes. Za ribolov je bilo zaprtih 915 kilometrov obale, 90.000 ljudi je ostalo brez primarnega vira zaslužka, španski minister za promet pa je katastrofo celo označil za »španski Černobil«.
Večina ljudi je ob poslušanju poročil z galicijske obale le nemočno skomignila z rameni, drugi pa so si nadeli plinske maske, v roke vzeli zidarske žlice in preživeli kar nekaj tednov ali celo mesecev med strganjem nafte s tal. Med prostovoljci, ki so skupaj z domačini, vojaki in pripadniki različnih okoljevarstvenih organizacij čistili špansko obalo, so se dobra dva meseca po nesreči znašli tudi slovenski študenti, 39 jih je odpotovalo v Galicijo. Med njimi tudi radijski kolega Matej Praprotnik, ki se dobro spominja prvega vtisa.
“Če zaprem oči in pomislim na prihod na plažo, je bil najbolj očiten zelo prisoten vonj, vonj, ki ga vohaš sicer, ko v tvoji ulici na novo asfaltirajo cesto … Ta vonj je bil tako intenziven, da je bilo v resnici zelo težko delati … Zelo hitro sem ugotovil, da je to naše delo izjemno naporno. Mi smo ločevali pesek od nafte in čistili kamne. In tu ni bližnjic.”
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O tem, kaj utegne pomeniti razveljavitev razpisa za gradnjo Drugega tira, je na vprašanja Radia Slovenija odgovarjal prvi mož 2TDK Dušan Zorko.
Gastronomski vodnik Michelin je danes na Ljubljanskem gradu šestim slovenskim restavracijam podelil skupaj kar 7 zvezdic. Pet restavracij je prejelo eno zvezdico, kar 2 je prejela Hiša Franko naše najbolj znane kulinarične mojstrice Ane Roš. Na svetu je le 473 restavracij, ki se lahko ponašajo z dvema zvezdicama. Ana Roš si ju je, po mnenju Michelinovih inšpektorjev, prislužila za drzno in predano delo ter moderno interpretacijo tradicionalne kuhinje. Hiša Franko je tako edina restavracija z dvema zvezdicama v regiji.
Z današnjim dnem se v Grčiji začenja turistična sezona. Turizem predstavlja petino grškega BDP. Grške oblasti so odpravile omejitve za 29 držav, katerih državljanom in stalnim prebivalcem ob prihodu ne bo treba v karanteno. Na seznamu je tudi Slovenija. Potnike iz teh držav, na katerem so med drugim še Nemčija, Avstrija, Hrvaška, Kitajska in Japonska, bodo sicer lahko naključno testirali. naša dopisnica Karmen Švegl je obiskala Rodos.
Postopna izguba sluha je najpogostejši spremljevalec staranja. Izguba sluha povzroča socialno izolacijo, nezmožnost polnočutnega vključevanja v družbo, oteženo dostopnost do informacij in komunikacij, lahko vodi tudi v hude duševne stiske. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob današnjem Mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi organizirala Posvet s temo »Kvalitetno staranje oseb z okvaro sluha.« Prispevek Petre Medved.
Od danes ni več ovir na meji z Italijo. Državljani obeh držav lahko prestopajo mejo kot pred epidemijo koronavirusa.
Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.
Korona kriza je prinesla spoznanje, da moramo za večjo stopnjo samooskrbe s hrano povečati rastlinsko proizvodnjo. To pa bi lahko dosegli z več znanja in tudi z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi prihranimo čas, zmanjšamo izgube pridelkov, zmanjšamo stroške proizvodnje in obenem zmanjšamo vpliv na okolje. Eno od orodij, ki se po svetu že s pridom uporablja v kmetijstvu, so t.i. droni oz. brezpilotni letalniki, s pomočjo katerih pridobimo podatke o tem, kaj se dogaja z rastlinami na poljih.
V Radečah po letu in pol v teh dneh zaključujejo projekt Stara šola za nove ideje, v katerem sta občina Radeče in zavod KTRC s partnerji obnovila in društvom namenila nekdanji objekt šole. Skozi mehke vsebine s partnerji je ta zaživela v duhu aktivnega sodelovanja lokalnega prebivalstva in ohranjanja naravnih in kulturnih ter tudi kulinaričnih znamenitosti doline Sopote, ki skriva številne naravne in kulturne bisere, vredne ogleda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa. Slednje bodo zaradi epidemije koronavirusa letos potekale drugače. V nekaterih mestih so jih odpovedali, spet v drugih jih bodo izvedli. Slovenska povorka je prestavljena na september, do konca junija pa bo v atriju Mestne hiše na ogled pregledna multimedijska razstava, ki obeležuje 20 let parade ponosa v Ljubljani.
Zaradi sicer že preklicane epidemije po pojavu novega korona virusa še vedno ostajajo zaprti številni maloobmejni prehodi s Hrvaško. To še posebej greni življenje domačinom, ki iz ene v drugo državo hodijo v službo, imajo na obeh straneh sorodnike ali celo otroke v vrtcih. Med najbolj prizadetimi je majhna in demografsko ogrožena občina Osilnica, kjer je stiskam ljudi prisluhnil Marko Škrlj.
Statistični izračun pokaže, da srčni infarkt doživi vsak dan skoraj 11 ljudi in tako je bilo tudi letos v času corona epidemije. Zaradi strahu pred okužbo in neprepoznavanja opozorilnih znakov marsikdo ni pravočasno poiskal zdravniške pomoči. Ena takšnih je tudi naša sogovornica. Ker je bila športnica, zdrava, stara le 42 let, niti pomislila ni, da bi lahko bilo z njenim srcem kaj narobe. Srčni infarkt je doživela praktično na vrhuncu epidemije.
Pogovor z direktorjem Radia Slovenija Mirkom Štularjem: "Podatki jasno kažejo, da je javni radio zaupanja vreden medij!"
Pogovarjali smo se z dvema zasebnima zdravnicama, ki sta na vrhuncu epidemije pri nas ponudili svojo pomoč »pro bono« svojim preobremenjenim kolegom tako v bolnišnici kot tudi v zdravstvenem domu. Svojo specialistično ginekološko ambulanto sta zaprli, tako kot se je zaprl večji del zdravstva in sledili sta pozivom – stopimo v krizi skupaj! Vendar kljub potrebam njune pomoči niso nikjer sprejeli. Obrnili sta se na desetine naslovov, klicali svoje kolege, se obrnili na ministrstvo, na zdravniško zbornico, na ZZZS, vse zaman. In kaj je bila ovira? Okorelost zdravstvenega sistema! Helena Lovinčič.
Pogovor z direktorjem Radia Slovenija Mirkom Štularjem: "Podatki jasno kažejo, da je javni radio zaupanja vreden medij!"
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Do konca meseca je podaljšano subvencioniranje čakanja na delo na domu; poleg tega lahko delodajalci zaprosijo za subvencijo skrajšanega delovnega časa. A vsakič znova se najdejo delodajalci, ki izkoriščajo sistem.
Junij na Prvem ob nedeljah popoldne na radijske valove vrača narodno-zabavno glasbo in oživlja projekt "Koncert iz naših krajev". Smo pa malo predrugačili ime in sicer v "Poletni koncerti iz naših krajev". V nedeljskem jutru, pred prvo od štirih oddaj, glasbeni urednik Tomaž Guček in voditelj oddaj Milan Krapež razmišljata o pomembnosti ohranjanja tovrstne glasbene tradicije.
Kakšne so razvojne možnosti kulturno-kreativnega sektorja? Ta v Sloveniji zaposluje sedem odstotkov delavcev, ki ustvarjajo nadpovprečno bruto dodano vrednost. Kulturno-kreativni sektor je v letu 2017 ustvaril skoraj tri milijarde prihodkov od prodaje oziroma 2,7 odstotka prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva, kar je več od kemične industrije. V kolikšni meri je epidemija sektor že prizadela in kolikšna bo po ocenah ekonomistov v prihodnjih mesecih brezposelnost njegovega najranljivejšega dela – samozaposlenih in prekarnih delavcev? To so bila vprašanja, o katerih so razmišljali v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, kjer so predstavili prvo celovito statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji ter raziskavo položaja delavcev v obdobju koronavirusne bolezni 19.
Neveljaven email naslov