Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
13. novembra leta 2002 se je ob severozahodni obali Španije potopil tanker Prestige in morje ter obalo je onesnažilo več kot 63.000 ton surove nafte. Eni največjih ekoloških katastrof v evropski zgodovini in prostovoljski akciji, ki je sledila, smo ob obletnici namenili Torkov kviz na Prvem.
13. novembra 2002 se je ob galicijski obali zgodila ena od najhujših ekoloških nesreč v evropski zgodovini
Sreda, 13. november leta 2002, španska obala Atlantika: 26 let star tanker Prestige, ki je plul pod zastavo Bahamov, je zajel požar. Že precej zastarela ladja je tovorila 77 tisoč ton surove nafte. Da bi zmanjšali okoljsko škodo, so po ukazu španskih oblasti tanker odvlekli dlje od obale.
Torek, 19. november leta 2002: približno 250 kilometrov od obale se je tanker Prestige prelomil in potonil 3500 metrov pod morsko gladino. Po ocenah strokovnjakov iz potopljenega tankerja vsak dan izteče približno 120 ton nafte, vse iztekle nafte je 63.000 ton.
Suhoparna dejstva, ki smo jih pred 16 leti vsak dan slišali v radijskih in televizijskih poročilih ter brali v dnevnem časopisju. Povsem drugače je bilo seveda za prebivalce Galicije, ki so od tamkajšnjega morja in morskega življa močno odvisni. Na območju, znanem po školjkah, hobotnicah, rakih in odličnih ribah, nesreča tankerja Prestige sicer ni bila prva takšna nesreča, je pa pustila posledice, ki jih je delno mogoče čutiti še danes. Za ribolov je bilo zaprtih 915 kilometrov obale, 90.000 ljudi je ostalo brez primarnega vira zaslužka, španski minister za promet pa je katastrofo celo označil za »španski Černobil«.
Večina ljudi je ob poslušanju poročil z galicijske obale le nemočno skomignila z rameni, drugi pa so si nadeli plinske maske, v roke vzeli zidarske žlice in preživeli kar nekaj tednov ali celo mesecev med strganjem nafte s tal. Med prostovoljci, ki so skupaj z domačini, vojaki in pripadniki različnih okoljevarstvenih organizacij čistili špansko obalo, so se dobra dva meseca po nesreči znašli tudi slovenski študenti, 39 jih je odpotovalo v Galicijo. Med njimi tudi radijski kolega Matej Praprotnik, ki se dobro spominja prvega vtisa.
“Če zaprem oči in pomislim na prihod na plažo, je bil najbolj očiten zelo prisoten vonj, vonj, ki ga vohaš sicer, ko v tvoji ulici na novo asfaltirajo cesto … Ta vonj je bil tako intenziven, da je bilo v resnici zelo težko delati … Zelo hitro sem ugotovil, da je to naše delo izjemno naporno. Mi smo ločevali pesek od nafte in čistili kamne. In tu ni bližnjic.”
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
13. novembra leta 2002 se je ob severozahodni obali Španije potopil tanker Prestige in morje ter obalo je onesnažilo več kot 63.000 ton surove nafte. Eni največjih ekoloških katastrof v evropski zgodovini in prostovoljski akciji, ki je sledila, smo ob obletnici namenili Torkov kviz na Prvem.
13. novembra 2002 se je ob galicijski obali zgodila ena od najhujših ekoloških nesreč v evropski zgodovini
Sreda, 13. november leta 2002, španska obala Atlantika: 26 let star tanker Prestige, ki je plul pod zastavo Bahamov, je zajel požar. Že precej zastarela ladja je tovorila 77 tisoč ton surove nafte. Da bi zmanjšali okoljsko škodo, so po ukazu španskih oblasti tanker odvlekli dlje od obale.
Torek, 19. november leta 2002: približno 250 kilometrov od obale se je tanker Prestige prelomil in potonil 3500 metrov pod morsko gladino. Po ocenah strokovnjakov iz potopljenega tankerja vsak dan izteče približno 120 ton nafte, vse iztekle nafte je 63.000 ton.
Suhoparna dejstva, ki smo jih pred 16 leti vsak dan slišali v radijskih in televizijskih poročilih ter brali v dnevnem časopisju. Povsem drugače je bilo seveda za prebivalce Galicije, ki so od tamkajšnjega morja in morskega življa močno odvisni. Na območju, znanem po školjkah, hobotnicah, rakih in odličnih ribah, nesreča tankerja Prestige sicer ni bila prva takšna nesreča, je pa pustila posledice, ki jih je delno mogoče čutiti še danes. Za ribolov je bilo zaprtih 915 kilometrov obale, 90.000 ljudi je ostalo brez primarnega vira zaslužka, španski minister za promet pa je katastrofo celo označil za »španski Černobil«.
Večina ljudi je ob poslušanju poročil z galicijske obale le nemočno skomignila z rameni, drugi pa so si nadeli plinske maske, v roke vzeli zidarske žlice in preživeli kar nekaj tednov ali celo mesecev med strganjem nafte s tal. Med prostovoljci, ki so skupaj z domačini, vojaki in pripadniki različnih okoljevarstvenih organizacij čistili špansko obalo, so se dobra dva meseca po nesreči znašli tudi slovenski študenti, 39 jih je odpotovalo v Galicijo. Med njimi tudi radijski kolega Matej Praprotnik, ki se dobro spominja prvega vtisa.
“Če zaprem oči in pomislim na prihod na plažo, je bil najbolj očiten zelo prisoten vonj, vonj, ki ga vohaš sicer, ko v tvoji ulici na novo asfaltirajo cesto … Ta vonj je bil tako intenziven, da je bilo v resnici zelo težko delati … Zelo hitro sem ugotovil, da je to naše delo izjemno naporno. Mi smo ločevali pesek od nafte in čistili kamne. In tu ni bližnjic.”
Kako v času, ko je naša pozornost vse bolj razpršena in ko je zaradi preobilja informacij, ki so nam na voljo, vedno teže presojati, katere so pomembne in pozornosti vredne ter kako spodbuditi javnost, da se angažira za določen družbeno koristen politični cilj? Z Matom Žgajnerjem, enim od programskih razvijalcev Inštituta Danesjenovdan, kjer so v sodelovanju z Društvom za zaščito živali Ljubljana pripravili odmevno peticijo za ukinitev baterijske reje kokoši. Najprej, pravi Žgajner, se je treba sprijazniti s tem, so se načini sledenja medijskim vsebinam z razmahom interneta bistveno spremenili.
Slovenija je imela po letih primanjkljajev lani prvič javnofinančni presežek. Sicer skromen, vendar je dosežen leto pred načrtom. To je presenečenje tudi za finančno ministrico Matejo Vraničar Erman. Z njo se pogovarja Zdenka Bakalar.
Predlog zakona za pretvorbo posojil, vezanih na švicarski frank v evro, je za zdaj ostal pred vrati parlamenta. Ne glede na to, je razkol med posojilojemalci, ki so zaradi nenadnega dviga tečaja utrpeli finančno škodo in bankirji, ki ponavljajo, da takšnega drastičnega zvišanja franka niso mogli predvideti, še vedno povsem živ. Prispeveke Urške Jereb.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izšel je Ribiški slovar uglednega jezikoslovca in ribiča prof. dr. Toma Korošca.
Čez teden dni bodo učenci tretjega razreda na 110 osnovnih šolah prostovoljno poskusno pisali nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine, nato pa 10. aprila še iz matematike. Zunanje standardizirano preverjanje znanja tretješolcev je pred več kot desetletjem ob nasprotovanju večjega dela strokovne javnosti ukinil takratni minister za izobraževanje Milan Zver. Zdajšnja vodilna ekipa na omenjenem ministrstvu pa ga vrača nazaj v tretji razred, za učence 6. in 9. razreda pa je pisanje teh testov že več let obvezno.
Slovenija se za zdaj ni odločila za izgon ruskih diplomatov. Kot je včeraj povedal zunanji minister Karl Erjavec, je treba najprej ugotoviti, kakšno je pravo ozadje zastrupitve agenta Skripala. Vlada naj bi o ukrepih razpravljala jutri, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat pa je napovedal, da bo za prihodnji teden na to temo sklical sejo odbora. Kot je pojasnil, namreč Slovenija ta čas nima vlade s polnimi pooblastili, po zakonu o zunanjih zadevah pa zunanjo politiko usmerja državni zbor. O tem, kaj pomeni izgon in ali bi se morala za ta korak odločiti tudi Slovenija, se je Špela Novak pogovarjala s politologom doktorjem Boštjanom Udovičem, obramboslovcem doktorjem Klemenom Grošljem in komentatorjem časnika Delo Janezom Markešem.
Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko gospodarskem modelu. Danes proizvedemo mnogo več odpadkov, kot izdelkov, in za to porabimo ogromno energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na ponovno rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi globoke spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Na današnji mednarodni konferenci Voditelj prihodnosti, ustvarjalec zavzetih zaposlenih na Brdu pri Kranju, so govorili o tem, kako se bodo morali na spremembe na trgu dela pripraviti delodajalci. Kakšne vrednote torej mora imeti dober vodja prihodnosti? Če bodo podjetja želela ostati konkurenčna, bodo morala spremeniti način vodenja in razmišljanja.
Na Brdu pri Kranju je potekal 19. posvet delodajalcev v organizaciji Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Delodajalci malega gospodarstva razočarani nad vlado, ki odhaja. Izboljšala se je slika zaposlovanja mladih do 29 let, porazen pa je pogled na zaposlitve starejših.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes mineva natanko 15 let od referenduma, na katerem je so se volivci odločali o članstvu Slovenije v Evropski uniji in Severnoatlantskem zavezništvu. Pridružitev Uniji je dobila skoraj 90-odstotno podporo, nekaj več kot 66 odstotkov tistih, ki so se udeležili referenduma, se je izreklo za članstvo v Natu. Če si je Slovenija v tem času pridobila status neproblematične države, pa bo morala za tak ugled v Natovem okviru storiti več, zlasti ko gre za poviševanje obrambnega proračuna. Luka Robida se je o desetletju in pol Slovenije na evropski poti pogovarjal z nekdanjim ministrom za evropske zadeve in dvakratnim evropskim komisarjem doktorjem Janezom Potočnikom.
V tem tednu je na obisku v Sloveniji prof. dr. F. Duncan Haldane, Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016, ki ima po mamini strani slovenske korenine. Ljudmila Renko je bila doma v Borovljah na Koroškem, kjer je med drugo svetovno vojno spoznala vojaškega zdravnika iz Velike Britanije, s katerim se je nato preselila v London, kjer se je Prof. Haldane rodil leta 1951. Znanstveno-raziskovalna pot je izjemnega znanstvenika, teoretskega fizika, nato vodila v tujino, že vrsto let živi v Združenih državah Amerike, kjer je profesor na Univerzi Princeton. Med pestrim urnikom tokratnega obiska Slovenije si je vzel čas tudi za našo oddajo in spregovoril o svojih koreninah, spominih na otroštvo, odraščanju, mami, ki nikoli ni pozabila, od kod prihaja, in seveda o znanosti in znanstvenem raziskovanju. Pred radijski mikrofon ga je povabila Mojca Delač.
V Ljubljani poteka prva mednarodna konferenca, namenjena krepitvi sodelovanja Slovenije z državami Latinske Amerike in Karibov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Dr. Gregor Petrič o aferi Cambridge Analytica in zlorabi osebnih podatkov za namene politične propagande.
Danes je tudi mednarodni dan gozdov. Letošnja tema je posvečena mestnim in primestnim gozdovom in nosi naslov Gozdovi za trajnostna mesta. Gozdovi v urbanih okoljih prinašajo številne pozitivne učinke. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
Neveljaven email naslov