Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
13. novembra leta 2002 se je ob severozahodni obali Španije potopil tanker Prestige in morje ter obalo je onesnažilo več kot 63.000 ton surove nafte. Eni največjih ekoloških katastrof v evropski zgodovini in prostovoljski akciji, ki je sledila, smo ob obletnici namenili Torkov kviz na Prvem.
13. novembra 2002 se je ob galicijski obali zgodila ena od najhujših ekoloških nesreč v evropski zgodovini
Sreda, 13. november leta 2002, španska obala Atlantika: 26 let star tanker Prestige, ki je plul pod zastavo Bahamov, je zajel požar. Že precej zastarela ladja je tovorila 77 tisoč ton surove nafte. Da bi zmanjšali okoljsko škodo, so po ukazu španskih oblasti tanker odvlekli dlje od obale.
Torek, 19. november leta 2002: približno 250 kilometrov od obale se je tanker Prestige prelomil in potonil 3500 metrov pod morsko gladino. Po ocenah strokovnjakov iz potopljenega tankerja vsak dan izteče približno 120 ton nafte, vse iztekle nafte je 63.000 ton.
Suhoparna dejstva, ki smo jih pred 16 leti vsak dan slišali v radijskih in televizijskih poročilih ter brali v dnevnem časopisju. Povsem drugače je bilo seveda za prebivalce Galicije, ki so od tamkajšnjega morja in morskega življa močno odvisni. Na območju, znanem po školjkah, hobotnicah, rakih in odličnih ribah, nesreča tankerja Prestige sicer ni bila prva takšna nesreča, je pa pustila posledice, ki jih je delno mogoče čutiti še danes. Za ribolov je bilo zaprtih 915 kilometrov obale, 90.000 ljudi je ostalo brez primarnega vira zaslužka, španski minister za promet pa je katastrofo celo označil za »španski Černobil«.
Večina ljudi je ob poslušanju poročil z galicijske obale le nemočno skomignila z rameni, drugi pa so si nadeli plinske maske, v roke vzeli zidarske žlice in preživeli kar nekaj tednov ali celo mesecev med strganjem nafte s tal. Med prostovoljci, ki so skupaj z domačini, vojaki in pripadniki različnih okoljevarstvenih organizacij čistili špansko obalo, so se dobra dva meseca po nesreči znašli tudi slovenski študenti, 39 jih je odpotovalo v Galicijo. Med njimi tudi radijski kolega Matej Praprotnik, ki se dobro spominja prvega vtisa.
“Če zaprem oči in pomislim na prihod na plažo, je bil najbolj očiten zelo prisoten vonj, vonj, ki ga vohaš sicer, ko v tvoji ulici na novo asfaltirajo cesto … Ta vonj je bil tako intenziven, da je bilo v resnici zelo težko delati … Zelo hitro sem ugotovil, da je to naše delo izjemno naporno. Mi smo ločevali pesek od nafte in čistili kamne. In tu ni bližnjic.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
13. novembra leta 2002 se je ob severozahodni obali Španije potopil tanker Prestige in morje ter obalo je onesnažilo več kot 63.000 ton surove nafte. Eni največjih ekoloških katastrof v evropski zgodovini in prostovoljski akciji, ki je sledila, smo ob obletnici namenili Torkov kviz na Prvem.
13. novembra 2002 se je ob galicijski obali zgodila ena od najhujših ekoloških nesreč v evropski zgodovini
Sreda, 13. november leta 2002, španska obala Atlantika: 26 let star tanker Prestige, ki je plul pod zastavo Bahamov, je zajel požar. Že precej zastarela ladja je tovorila 77 tisoč ton surove nafte. Da bi zmanjšali okoljsko škodo, so po ukazu španskih oblasti tanker odvlekli dlje od obale.
Torek, 19. november leta 2002: približno 250 kilometrov od obale se je tanker Prestige prelomil in potonil 3500 metrov pod morsko gladino. Po ocenah strokovnjakov iz potopljenega tankerja vsak dan izteče približno 120 ton nafte, vse iztekle nafte je 63.000 ton.
Suhoparna dejstva, ki smo jih pred 16 leti vsak dan slišali v radijskih in televizijskih poročilih ter brali v dnevnem časopisju. Povsem drugače je bilo seveda za prebivalce Galicije, ki so od tamkajšnjega morja in morskega življa močno odvisni. Na območju, znanem po školjkah, hobotnicah, rakih in odličnih ribah, nesreča tankerja Prestige sicer ni bila prva takšna nesreča, je pa pustila posledice, ki jih je delno mogoče čutiti še danes. Za ribolov je bilo zaprtih 915 kilometrov obale, 90.000 ljudi je ostalo brez primarnega vira zaslužka, španski minister za promet pa je katastrofo celo označil za »španski Černobil«.
Večina ljudi je ob poslušanju poročil z galicijske obale le nemočno skomignila z rameni, drugi pa so si nadeli plinske maske, v roke vzeli zidarske žlice in preživeli kar nekaj tednov ali celo mesecev med strganjem nafte s tal. Med prostovoljci, ki so skupaj z domačini, vojaki in pripadniki različnih okoljevarstvenih organizacij čistili špansko obalo, so se dobra dva meseca po nesreči znašli tudi slovenski študenti, 39 jih je odpotovalo v Galicijo. Med njimi tudi radijski kolega Matej Praprotnik, ki se dobro spominja prvega vtisa.
“Če zaprem oči in pomislim na prihod na plažo, je bil najbolj očiten zelo prisoten vonj, vonj, ki ga vohaš sicer, ko v tvoji ulici na novo asfaltirajo cesto … Ta vonj je bil tako intenziven, da je bilo v resnici zelo težko delati … Zelo hitro sem ugotovil, da je to naše delo izjemno naporno. Mi smo ločevali pesek od nafte in čistili kamne. In tu ni bližnjic.”
Devetnajstega maja zaznamujemo svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), s katero pojmujemo dve podobni bolezni, ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Kronična vnetna črevesna bolezen močno zaznamuje življenja bolnikov. Bolezen namreč vpliva na kakovost njihovega življenja, saj jih simptomi bolezni praviloma spremljajo do konca življenja. Doktor David Drobne, gastroenterolog s klinike za gastroenterologijo na UKC Ljubljana, poudarja, da zdravniška stroka lahko danes bolnikom že toliko pomaga, da lahko živijo skoraj normalno življenje. "V zadnjem času smo priča poplavi novih zdravil, hkrati smo se naučili bolezen zdraviti. Zdravimo jo v bolj zgodnjih stadijih, ko še ne nastanejo strukturne poškodbe prebavne cevi, tako je zdravljenje v primerjavi s preteklostjo bistveno bolj uspešno." Evropska zveza društev za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis (EFCCA) letos svetovni dan KVČB zaznamuje z geslom Prekinimo tišino. S tem želi ozaveščati o vplivu KVČB na življenja obolelih na izobraževalnem, poklicnem in osebnem področju, sprožiti dialog o psihološkem vplivu na obolele. Predstaviti skrita dejstva o tem, kako je živeti s to boleznijo. Oboleli s KVČB ljudem v svoji okolici namreč pogosto ne razkrijejo, kako se v resnici počutijo. Mateja Saje, predsednica društva KVČB, poudarja, da je bolezen nevidna in da je bistvo očem skrito. "Prav je, da o tej bolezni spregovorimo in da nevidno postane vidno. Da tudi povemo, kaj to pomeni s psihološkega vidika. Na ta način pomagamo tudi tistim, ki so zboleli v zadnjem času, da bodo lažje šli skozi življenje." Društvo za KVČB bo 22. maja organiziralo deveti simpozij o KVČB z mednarodno udeležbo predavateljev. Simpozij na temo KVČB doma in v službi, ki je namenjen obolelim s KVČB, njihovim svojcem ter zdravnikom primarne, sekundarne in terciarne ravni, bo tokrat potekal po spletu. V podporo ljudem s KVČB bo 22. maja prvič obarvano v vijoličasto barvo hkrati več stavb v Ljubljani in Mariboru.
V Banki Slovenije letos skupaj z državo praznujejo 30-letnico. Ob tej priložnosti so danes odprli Muzej Banke Slovenije, namenjen vsem generacijam. Ogledali so bomo lahko mejnike naše države, pri katerih so ključno vlogo odigrali v Banki Slovenije.
15. maja obeležujemo dan podnebnih sprememb. Na Prvem smo ob tej priložnosti govorili s predstavnikoma organizacije Mladi za podnebno pravičnost Mašo Cvetežar in Timotejem Pavlinom.
Najizrazitejše vremenske ekstreme, ki nam jih prinašajo podnebne spremembe, seveda vedno opazimo. Pogosto prinesejo s seboj hudo razdejanje. A manj očitne znake denimo pomanjkanja vode pogosteje spregledamo, a se tudi njihovih učinki počasi seštevajo in krhajo odpornost okolja, od katerega smo vsi odvisni. »Ko sedimo na plaži in beremo knjigo, smo suhega vremena zelo veseli. Drugače pa je, če smo v vlogi kmeta, ki milo gleda v nebo in čaka, da pade dež,« je ponazorila različna merila s katerini ocenjujejo, kako naklonjeno nam je vreme, agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik.
Lansko leto, ko je svet prvič obstal, se je to marsikje hitro pokazalo na čistejšem zraku, zmanjšale so se tudi emisije toplogrednih plinov. Po dozdajšnjih ocenah za približno 7 odstotkov na globalni ravni. Prve ocene za Slovenijo kažejo, da so se izpusti iz prometa znižali za 16 odstotkov, celotna bilanca izpustov leta 2020 pa za okoli 5 odstotkov glede na leto 2019. Pot do ničelnih emisij ne bo preprosta Prvenstvena naloga zelene preobrazbe je znižanje emisij toplogredni plinov na raven, ki jo planet lahko absorbira, da bi tako dosegli t. i. ogljično nevtralnost. V Sloveniji na leto izpustimo za 17 megaton CO2 toplogrednih plinov. Če želimo doseči ogljično nevtralnost, moramo izpuste znižati na 0,35 megaton. Foto: Pixabay/geralt
Z novo sezono špargljev in jagod se je tudi letos ob lepih dnevih v mesecu maju začela prodaja prvih sezonskih pridelkov na premičnih stojnicah ob cestah, na parkiriščih in drugod izven registriranih tržnic. Na premičnih stojnicah svoje pridelke neposredno prodajajo tako kmetje kot preprodajalci. Inšpekcija pa vsako leto v svojih poročilih prav na področju obcestne prodaje prvega sadja in zelenjave navaja veliko odstopanj na področju označevanja in zavajanja potrošnikov glede porekla ter na področju pomanjkljive dokumentacije. Ker številne preprodajalske družbe verižno zapirajo in odpirajo nova podjetja, je nadzor na tem področju neučinkovit. Celovitejšega pristopa pa ni.
Danes obeležujemo mednarodni dan medicinskih sester in sicer pod geslom »Glas medicinskih sester: vizija za prihodnost zdravstva«. Ob tem strokovna organizacija Zbornica - Zveza odločevalce poziva, da je vlaganje v poklic medicinske sestre naložba v zdravje in državo. »Brez medicinskih sester in babic ni zdravstvenega sistema. Da nas bo v prihodnje v sistemu dovolj, je nujno treba sprejeti nove, ustrezne kadrovske standarde in normative, ki temeljijo na potrebah pacientov,« pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze. Več Lucija Fatur.
Slovenija je v rumeni fazi epidemije. Dr. Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan je včeraj dejal, da pričakuje še nadaljnje umirjanje epidemije. Kaj pa za prihajajoče dni in tedne napoveduje dr. Denis Kutnjak z Nacionalnega inštituta za biologijo? Njihova metoda spremljanja širjenja koronavirusa se je izkazala za zelo natančno. Kako hitro se torej bližamo zeleni fazi? Kateri regiji kaže najbolje? Ali je pri nas že prisotna indijska različica koronavirusa? Dr. Kutnjaka je spraševal Iztok Konc. Foto: Covid-19 Sledilnik
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Od začetka epidemije se je pri najmlajših generacijah močno povečala uporaba zaslonov, saj so jih izobraževanje na daljavo, ustavitev obšolskih dejavnosti in omejitev osebnih stikov prikovali na zaslone. 6,7 ur na dan so lansko pomlad gledali v zaslon – od tega skoraj štiri ure zaradi šole, strokovnjaki pa opozarjajo, da se je v drugem valu epidemije ta številka še povečala. Pri Zdravniški zbornici Slovenije so zato danes predstavili enotne smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih, ki so plod premisleka številnih strokovnjakov in zdravnikov, ki delajo z mladimi, v pomoč pa bodo tako staršem, kot učiteljem in vsem strokovnjakom, ki delajo z otroki.
Epidemija nas ne bi tako prizadela, če bi bili zdrava družba: Uporaba drog se je v prvem valu znižala, zdaj so razmere alarmantne.
Zgodba o skupini otrok iz Maribora, ki so se odločili, da bodo zamenjali dotrajana igrala pred blokom.
Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica je dopoldne pripravilo zanimivo predstavitev računalniških igric za ljudi z okvaro vida. Dogodek so poimenovali Na temni strani zaslona in ob tem poudarili, da se zadnja leta veliko dela na razvoju računalniških in spletnih vsebin za slepe in slabovidne - tako za preživljanje prostega časa kot v učne namene. Razumljivo, da so igrice posebej prilagojene in v glavnem temeljijo na zvoku, v zadnjih dveh, treh letih pa so slepim in slabovidnim na voljo tudi video vsebine za prosti čas.
Področje kmetijstva in raziskav sta največja poraženca nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost
Vsebujejo tudi več kot 36 g sladkorja na 100 g izdelka. Kateri kosmiči so najboljša izbira?
Potovanje z avtodomom je počitniška dejavnost, ki je v razcvetu. V primerjavi z drugimi panogami s področja turizma avtodomarstvo v času omejitev ni doživelo pretiranega upada dejavnosti in je prav gotovo eden izmed tistih načinov počitnikovanja, s katerim smo najmanj izpostavljeni širjenju raznih virusov, saj lahko izberemo individualno stopnjo osamitve in se zlahka izognemo množičnemu turizmu. Pri AMZS so lani v jeseni sodelovali pri preizkusu trka avtodoma tipa van (izdelan je bil na osnovi fiatovega kombija) in osebnega avtomobila. O varnosti potovanja z avtodomom se je Cirila Štuber pogovarjala z Juretom Gregorčičem in Petrom Smrekarjem iz AMZS.
Beloruska opozicijska voditeljica Svetlana Tihanovska končuje obisk v Sloveniji. Potem, ko se je včeraj srečala z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem in predsednikom vlade Janezom Janšo, ki sta ji izrazila podporo v boju za demokratično Belorusijo, jo danes ločeno sprejemata tudi predsednik države Borut Pahor in predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Slovenija torej poudarja vso podporo demokratičnim preobrazbam v Belorusiji, nas pa je med drugim zanimalo, kako si Svetlana Tihanovska konkretno predstavlja zamenjavo avtokrata Lukašenka in kako lahko ona kot prva dama opozicije, ki živi v izgnanstvu, poveže civilno-družbene in politične sile v Belorusiji. Pogovor je pripravil Miha Lampreht.
Občanu, ki je konec oktobra lani dobil plačilni nalog, ker na počivališču Mlake ni nosil maske na prostem, ne bo treba plačati denarne kazni. Višje sodišče v Kopru je namreč ugotovilo, da ne gre za prekršek, zato je postopek ustavilo. Kaj konkretno glede odloka o uporabi mask ugotavlja sodišče in kaj ta sodba pomeni za vse tiste, ki so globe že plačali? Več o tem v pogovoru s Katarino Bervar Sternad iz Pravne mreže za varstvo demokracije, kjer prav tako ugotavljajo, da je v tem primeru pravna podlaga pomanjkljiva. Z njo se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.
Somrak demokracije: Svetovni dan svobode medijev je v Sloveniji minil v znamenju zaskrbljenosti, negotovosti in stopnjevanja napetosti med vlado in medijsko skupnostjo. Komentar Aleša Kocjana.
Danes je svetovni dan svobode medijev. Cehovski boj v Sloveniji je posvečen opozarjanju na stanje Slovenske tiskovne agencije ter zbiranje sredstev zanjo. Vlada ji za opravljanje javne službe letos še ni plačala. Takole se glasi utemeljitev finančne akcije, ki poteka za STA: »Društvo novinarjev Slovenije, vsi vodilni slovenski mediji, vodilni slovenski sindikati, akademske ustanove, nevladne organizacije in posamezniki smo zasnovali projekt finančne pomoči STA. Kot prijatelji STA smo prepričani, da STA ne sme propasti, saj je preveč pomembna za demokratično, odprto in solidarno družbo. Za obrambo naših skupnih vrednot torej. Prepričani smo tudi, da si noben režim ne sme pokoriti javne novinarske agencije in tudi nobenega drugega medija ne.« Pet pred dvanajsto se je pred sedežem STA na Tivolski odvil tudi shod za obSTAnek STA. Dogajanje povzema Maja Derčar.
Neveljaven email naslov