Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo. Martina Černe.
O pomembnosti ustreznega poročanja o nasilju v družini in nasilju nad ženskami
Zgodbe o nasilju v družini mnogokrat pridejo na naslovne strani ter v najbolj gledane in poslušane termine medijev, pogosto so senzacionalistične, pretirano posegajo v zasebnost vpletenih in ne upoštevajo specifične dinamike ter značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Zato v družbi širijo stereotipe o nasilju v družini.
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo.
Mediji pogosto širijo stereotipe o povzročiteljih in žrtvah nasilja ter ne upoštevajo zgodovine nasilja v odnosu, kar je za razumevanje posameznega dogodka in družbenega konteksta, v katerem se je ta zgodil, zelo pomembno. Pri opisovanju nasilnega dogodka večkrat iščejo individualne »vzroke« za povzročanje nasilja, spregledajo pa družbeni vidik povzročanja nasilja in s tem njegovo sprejemljivost v okviru družbenih struktur. Pogosto slišimo stavke kot je na primer umor iz ljubosumja, ali zaradi alkohola je bil nasilen. Ljubosumje in/ali alkoholizem sta tako pogosto razumljena kot olajševalni okoliščini, s katerima se opravičuje nasilje, obenem pa se odgovornost in krivda prenašata s povzročitelja na žrtev. Alkoholizem in ljubosumje sta le dejavnika tveganja za nasilje, nista pa vzrok zanj.
Ker se bližajo mednarodni dnevi delovanja in osveščanja o nasilju nad ženskami, so predstavnice Društva SOS telefon in Društva novinarjev Slovenije danes pripravile diskusijo o tem kako izboljšati poročanje o nasilju v družini in nasilju nad ženskami. Da bi prispevali k izboljšanju predstavljanja zgodb o nasilju v družini so že pred časom pripravili priročnik za medije Kako poročati o nasilju v družini in nasilju nad ženskami
Priročnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene osnovne značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami, drugi del prinaša praktične napotke za ustrezno poročanje s pomočjo primerov slabe in dobre prakse poročanja. Namreč!! Poznavanje značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami je zelo pomembno zato, da lahko novinarke in novinarji nasilje poimenujejo z ustreznimi izrazi, ga umeščajo v družbeni kontekst, vključujejo informacije, ki pomagajo žrtvam pri iskanju pomoči, prepoznavajo stereotipe in mite o nasilju in nanje opozarjajo. Neustrezno poročanje medijev namreč žrtve in njihove bližnje dodatno prizadene.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja bo letošnje Svetovne dni delovanja proti nasilju nad ženskami (25. november – 10. december) obeležilo z edinstvenim projektom poimenovanim Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Osrednji dogodek bo razstava v Galeriji Kresija v Ljubljani. Edinstvenost razstave je v tem, da so umetniška dela 8 umetnic_kov nastala na podlagi 10 zgodb žensk z izkušnjo nasilja v družini, ki so bivale v varni hiši. Razstava bo za splošno javnost na ogled od 22. novembra 2018 do 7. januarja 2019.
Prvi program Radia Slovenija je medijski partner letošnje kampanje delovanja proti nasilju nad ženskami, zato bomo v prihodnjih dneh in tednih obširneje poročali in osveščali o tej pereči družbeni problematiki.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo. Martina Černe.
O pomembnosti ustreznega poročanja o nasilju v družini in nasilju nad ženskami
Zgodbe o nasilju v družini mnogokrat pridejo na naslovne strani ter v najbolj gledane in poslušane termine medijev, pogosto so senzacionalistične, pretirano posegajo v zasebnost vpletenih in ne upoštevajo specifične dinamike ter značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Zato v družbi širijo stereotipe o nasilju v družini.
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo.
Mediji pogosto širijo stereotipe o povzročiteljih in žrtvah nasilja ter ne upoštevajo zgodovine nasilja v odnosu, kar je za razumevanje posameznega dogodka in družbenega konteksta, v katerem se je ta zgodil, zelo pomembno. Pri opisovanju nasilnega dogodka večkrat iščejo individualne »vzroke« za povzročanje nasilja, spregledajo pa družbeni vidik povzročanja nasilja in s tem njegovo sprejemljivost v okviru družbenih struktur. Pogosto slišimo stavke kot je na primer umor iz ljubosumja, ali zaradi alkohola je bil nasilen. Ljubosumje in/ali alkoholizem sta tako pogosto razumljena kot olajševalni okoliščini, s katerima se opravičuje nasilje, obenem pa se odgovornost in krivda prenašata s povzročitelja na žrtev. Alkoholizem in ljubosumje sta le dejavnika tveganja za nasilje, nista pa vzrok zanj.
Ker se bližajo mednarodni dnevi delovanja in osveščanja o nasilju nad ženskami, so predstavnice Društva SOS telefon in Društva novinarjev Slovenije danes pripravile diskusijo o tem kako izboljšati poročanje o nasilju v družini in nasilju nad ženskami. Da bi prispevali k izboljšanju predstavljanja zgodb o nasilju v družini so že pred časom pripravili priročnik za medije Kako poročati o nasilju v družini in nasilju nad ženskami
Priročnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene osnovne značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami, drugi del prinaša praktične napotke za ustrezno poročanje s pomočjo primerov slabe in dobre prakse poročanja. Namreč!! Poznavanje značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami je zelo pomembno zato, da lahko novinarke in novinarji nasilje poimenujejo z ustreznimi izrazi, ga umeščajo v družbeni kontekst, vključujejo informacije, ki pomagajo žrtvam pri iskanju pomoči, prepoznavajo stereotipe in mite o nasilju in nanje opozarjajo. Neustrezno poročanje medijev namreč žrtve in njihove bližnje dodatno prizadene.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja bo letošnje Svetovne dni delovanja proti nasilju nad ženskami (25. november – 10. december) obeležilo z edinstvenim projektom poimenovanim Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Osrednji dogodek bo razstava v Galeriji Kresija v Ljubljani. Edinstvenost razstave je v tem, da so umetniška dela 8 umetnic_kov nastala na podlagi 10 zgodb žensk z izkušnjo nasilja v družini, ki so bivale v varni hiši. Razstava bo za splošno javnost na ogled od 22. novembra 2018 do 7. januarja 2019.
Prvi program Radia Slovenija je medijski partner letošnje kampanje delovanja proti nasilju nad ženskami, zato bomo v prihodnjih dneh in tednih obširneje poročali in osveščali o tej pereči družbeni problematiki.
Ob današnjem svetovnem dnevu varstva okolja organizacija združenih narodov poziva k ohranjanju biodiverzitete. Slednje je tesno povezano z velikimi naravnimi katastrofami kot tudi z aktualno zdravstveno krizo zaradi pandemije koronavirusa, ki nas je opomnila, kako dragoceni so osnovni gradniki življenja: dostop do pitne vode in kvalitetne hrane, čist zrak, bogati in zdravi gozdovi, in kako pomembno je, da lahko naše ključne ekosisteme tudi zaščitimo pred uničujočimi posegi.
Projekti zbiranja starih hišnih imen že od leta 2009 potekajo na območju Gorenjske. Aktivnosti so delno financirane s strani Evropske unije preko programa LEADER in občin, cilj projekta, ki ga vodi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske pa je izdelava čim bolj popolnega in strokovno utemeljenega nabora hišnih imen v izbranih naseljih vključenih občin .Do zdaj so v projektu raziskali že 350 naselij v 22 občinah in popisali več kot 11.500 imen . A projekt se , kljub temu, da je osnovna ciljna regija že raziskana , širi in trenutno že potekajo nove delavnice v nekaterih ob ljubljanskih občinah. Romana Erjavec.
Otroci se na nasilje odzivajo zelo različno. Mnogi so zelo prestrašeni, se zaprejo vase, umaknejo, pojasnjuje Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo:
Zveza društev slepih in slabovidnih obeležuje v letošnjem letu 100 let organiziranega delovanja slepih in slabovidnih v Sloveniji. V tem tednu, ki je že tradicionalno posvečen slepim in slabovidnim, so v Zvezi pripravili različne dejavnosti, da bi videče ozaveščali o potrebah in prilagoditvah slepih in slabovidnih ljudi in o njihovih težavah, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnih situacijah. Prispevek Petre Medved.
Zaprte meje med državami so onemogočile družinske, gospodarske, politične, kulturne in druge stike. Ne preseneča, da so k njihovem odpiranju najglasneje pozivali prav Slovenci, ki živijo v sosednjih državah in imajo tesne čezmejne vezi. Predsednik društva koroških slovenskih pravnikov Rudi Vouk je Avstriji očital protekcionistično in protievropsko politiko. Zaprta meja pa bi, po njegovem, kršila tudi ustavno pravico slovenske narodne skupnosti. In kako komentira odprtje meje?
Za razliko od Benetk Firence ne živijo samo od turizma, toda škodo minulih mesecev kljub temu računajo v milijardah. Mesto ob Arnu lahko v teh dneh ponudi gostom ravno pravšnjo obljudenost – v tamkajšnjih muzejih pa nobene gneče. Niti v Uffizih, ki so jih odprli danes, na prvi dan sprostitve gibanja med italijanskimi deželami. Deželno mejo je prestopil tudi naš dopisnik Janko Petrovec.
Sogovorniki s treh kraških turističnih destinacij, ki so se nujnosti povezovanja turističnih ponudnikov začeli zavedati že pred časom in se pred štirimi leti povezali v »Trio kraških znamenitosti«: Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine, Borut Kokalj iz Parka Škocjanske jame in direktor Holdinga Kobilarna Lipica Matej Oset.
V Mladinsko klimatskem zdravilišču Rakitna imajo čredo štirih konj, s katerimi izvajajo pedagoške aktivnosti s konji, psihoterapijo in terapijo osebnostne rasti za otroke in mladostnike. Potek programa nam je opisala terapevtka Petra Markič:
V slovenskem hotelu, študentskem domu in kulturnem centru Korotan na Dunaju so za turiste uredili sobo lipicancev. Gre za širši projekt promocije slovenskega turizma v Avstriji, soba pa opominja tudi na skupno dediščino obeh držav.
Nastanek lipicanske pasme je tesno povezan s klasično dresuro. To je umetnost šolanja konj, ki razvija konjev naravni potencial in spodbuja harmoničen partnerski odnos med jahačem in konjem. Začetki klasične dresure konj segajo v antično Grčijo, ponoven vzpon je doživela v renesansi. Razvoj klasičnega dresurnega jahanja, kot ga v Evropi poznamo danes, pa je povezan z ustanovitvijo Španske jahalne šole na Dunaju leta 1565. »Španska« se imenuje zato, ker so v njej najprej uporabljali španske konje. Kmalu so jih zamenjali lipicanci iz Lipice, ki so se izkazali kot izjemno nadarjeni za visoko šolo klasičnega dresurnega jahanja. Obiskali smo trening v Kobilarni Lipici, kjer sta nam šolanje konj in jahačev predstavila glavni trener Ladislav Fabris in vodja vožnje vpreg Mitja Mahorčič.
Lipicance lahko zaradi toka zgodovine najdemo marsikje po Evropi. Prav tako z njimi povezane tradicije in znanja, zato je Slovenija marca letos v imenu osmih držav sekretariatu UNESCO-a v Parizu oddala večnacionalno nominacijo nesnovne dediščine »Tradicije reje lipicancev« za vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Širok spekter kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanj in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev, je Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo spodbudil k skupni nominaciji, koordinacijo vseh sodelujočih pa je prevzela Slovenija oz. naše Ministrstvo za kulturo. Pri pripravi nominacije so v imenu Slovenije sodelovali še predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge koordinatorja varstva nesnovne dediščine v Sloveniji.
Poimenovanji Lipica in lipicanec sta seveda povezani z lipo, drevesom, ki je – tako kot lipicanec – slovenski nacionalni simbol. Zgodovinski viri pravijo, da je bil v sredini 14. stoletja na območju sedanje kobilarne, v bližini vasi Lokev, priljubljen vinotoč, imenovan »Pri lipici«. Ta mala lipa je dala tedanji naselbini in pozneje kobilarni, kraj Lipica pa je dal ime lipicanski pasmi konj. Letos mineva 440 let od odločitve nadvojvode Karla, da za dvorno kobilarno Habsburžanov izbere prav Lipico na danes slovenskem Krasu. 19. maja leta 1580 je bila pogodba o prevzemu posesti tudi podpisana, še približno 200 let pa je trajalo, da so s križanjem različnih pasem nastali lipicanci. Ti so postali glavni akterji španske jahalne šole na Dunaju, skozi zgodovino pa so se širili tudi drugod po deželah habsburškega cesarstva. A Lipica ostaja izvorna kobilarna lipicancev, pravi mag. Janez Rus, pomočnik direktorja Kobilarne Lipica.
V Kobilarni Lipica letos pričakujejo okoli 30 žrebet. Nekaj več kot 20 jih je že na svetu. Andrejo Gradišar je v njihov vrtec popeljal vodja konjarjev Matjaž Tomšič.
Celotna avtomobilska industrija, ki je do zdaj temeljila na nenehnem povečevanju števila izdelanih vozil in novih modelov, je po krizi zaradi pandemije koronavirusa pred spremembami. Blagovne znamke bodo prevetrile dobaviteljske verige, pričakovati je zmanjševanje števila modelov, več pozornosti pa bi morali nameniti okolju prijaznejšim tehnologija, razvoju avtonomnih vozil, itn.
Veste, kaj imajo skupnega kraški ovčar, lipicanec, bovška ovca in štajerska kokoš? Vse najdete na seznamu slovenskih avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Seveda se seznam z omenjenimi ne konča – slovenskih avtohtonih pasem je 13, tradicionalnih pa še dodatnih 14. V čem se ti dve skupini živali razlikujeta, kako se določi, katera pasma je na nekem območju avtohtona, in kaj rejcem prinaša reja avtohtonih živali, so vprašanja, ki jih je Andreja Čokl zastavila prof. dr. Petru Dovču z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
V Avstriji so se odprli hoteli, apartmaji in kampi. Računajo na porast števila turistov, a za zdaj Dunaj sameva. Tudi v turističnih agencijah v teh dneh ni skoraj nikogar, ki bi rezerviral počitnice. Vlada je Avstrijce pozvala, naj ostanejo doma in pomagajo domačemu turizmu, a avstrijskih gostom Dunaj ne diši preveč. Cene so visoke.
Ministrstvo za okolje bo pripravilo seznam prednostnih investicij, ki naj bi tako dobile zagon. A slišati je pomisleke, da pri tem odpadejo tudi vse varovalke, ki so doslej zastopale interese okolja.
Epidemija bo v ponedeljek preklicana, vendar omejitev distribucije tiskovin do nadaljnjega ostaja. Ali je to malomarnost, so na tiskovine ob sproščanju ukrepov pozabili, ali pa gre za načrtno omejevanje poslovanja medijev, ki so zaradi upada oglaševanja v nezavidljivem položaju? Medije je presenetilo tudi nedavno sporočilo z ministrstva za kulturo, da ne morejo z gotovostjo vedeti, ali bodo lahko zagotovili izplačilo vseh sredstev na podlagi oktobra lani končanega medijskega razpisa. Medijski ustvarjalci se bojijo, da gre za načrtno oviranje ali nagajanje medijem.
Epidemija Covid-19 je močno prizadela slovensko gospodarstvo, številni zaposleni so ostali breza dela ali na čakanju. Brez dela in s tem tudi brez zaslužka pa so ostali tudi tisti dijaki in študenti, ki opravljajo t. i. študentsko delo oz. delo prek študentskih napotnic. Kakšno je bilo stanje na tem področju v času epidemije, koliko študentov je delalo in kako bo s tem delom v poletni sezoni, ko dela največ dijakov in študentov? Nekaj podatkov so zbrali v e-študentskem servisu, predstavila jih bo Saša Praček.
Protivladni protesti so posledica odmaknjenosti politične elite od državljanov, katerih mnenja niso slišana, kaj šele upoštevana, pa meni politični analitik Tomaž Deželan s fakultete za družbene vede:
Neveljaven email naslov