Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo. Martina Černe.
O pomembnosti ustreznega poročanja o nasilju v družini in nasilju nad ženskami
Zgodbe o nasilju v družini mnogokrat pridejo na naslovne strani ter v najbolj gledane in poslušane termine medijev, pogosto so senzacionalistične, pretirano posegajo v zasebnost vpletenih in ne upoštevajo specifične dinamike ter značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Zato v družbi širijo stereotipe o nasilju v družini.
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo.
Mediji pogosto širijo stereotipe o povzročiteljih in žrtvah nasilja ter ne upoštevajo zgodovine nasilja v odnosu, kar je za razumevanje posameznega dogodka in družbenega konteksta, v katerem se je ta zgodil, zelo pomembno. Pri opisovanju nasilnega dogodka večkrat iščejo individualne »vzroke« za povzročanje nasilja, spregledajo pa družbeni vidik povzročanja nasilja in s tem njegovo sprejemljivost v okviru družbenih struktur. Pogosto slišimo stavke kot je na primer umor iz ljubosumja, ali zaradi alkohola je bil nasilen. Ljubosumje in/ali alkoholizem sta tako pogosto razumljena kot olajševalni okoliščini, s katerima se opravičuje nasilje, obenem pa se odgovornost in krivda prenašata s povzročitelja na žrtev. Alkoholizem in ljubosumje sta le dejavnika tveganja za nasilje, nista pa vzrok zanj.
Ker se bližajo mednarodni dnevi delovanja in osveščanja o nasilju nad ženskami, so predstavnice Društva SOS telefon in Društva novinarjev Slovenije danes pripravile diskusijo o tem kako izboljšati poročanje o nasilju v družini in nasilju nad ženskami. Da bi prispevali k izboljšanju predstavljanja zgodb o nasilju v družini so že pred časom pripravili priročnik za medije Kako poročati o nasilju v družini in nasilju nad ženskami
Priročnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene osnovne značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami, drugi del prinaša praktične napotke za ustrezno poročanje s pomočjo primerov slabe in dobre prakse poročanja. Namreč!! Poznavanje značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami je zelo pomembno zato, da lahko novinarke in novinarji nasilje poimenujejo z ustreznimi izrazi, ga umeščajo v družbeni kontekst, vključujejo informacije, ki pomagajo žrtvam pri iskanju pomoči, prepoznavajo stereotipe in mite o nasilju in nanje opozarjajo. Neustrezno poročanje medijev namreč žrtve in njihove bližnje dodatno prizadene.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja bo letošnje Svetovne dni delovanja proti nasilju nad ženskami (25. november – 10. december) obeležilo z edinstvenim projektom poimenovanim Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Osrednji dogodek bo razstava v Galeriji Kresija v Ljubljani. Edinstvenost razstave je v tem, da so umetniška dela 8 umetnic_kov nastala na podlagi 10 zgodb žensk z izkušnjo nasilja v družini, ki so bivale v varni hiši. Razstava bo za splošno javnost na ogled od 22. novembra 2018 do 7. januarja 2019.
Prvi program Radia Slovenija je medijski partner letošnje kampanje delovanja proti nasilju nad ženskami, zato bomo v prihodnjih dneh in tednih obširneje poročali in osveščali o tej pereči družbeni problematiki.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo. Martina Černe.
O pomembnosti ustreznega poročanja o nasilju v družini in nasilju nad ženskami
Zgodbe o nasilju v družini mnogokrat pridejo na naslovne strani ter v najbolj gledane in poslušane termine medijev, pogosto so senzacionalistične, pretirano posegajo v zasebnost vpletenih in ne upoštevajo specifične dinamike ter značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Zato v družbi širijo stereotipe o nasilju v družini.
Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo.
Mediji pogosto širijo stereotipe o povzročiteljih in žrtvah nasilja ter ne upoštevajo zgodovine nasilja v odnosu, kar je za razumevanje posameznega dogodka in družbenega konteksta, v katerem se je ta zgodil, zelo pomembno. Pri opisovanju nasilnega dogodka večkrat iščejo individualne »vzroke« za povzročanje nasilja, spregledajo pa družbeni vidik povzročanja nasilja in s tem njegovo sprejemljivost v okviru družbenih struktur. Pogosto slišimo stavke kot je na primer umor iz ljubosumja, ali zaradi alkohola je bil nasilen. Ljubosumje in/ali alkoholizem sta tako pogosto razumljena kot olajševalni okoliščini, s katerima se opravičuje nasilje, obenem pa se odgovornost in krivda prenašata s povzročitelja na žrtev. Alkoholizem in ljubosumje sta le dejavnika tveganja za nasilje, nista pa vzrok zanj.
Ker se bližajo mednarodni dnevi delovanja in osveščanja o nasilju nad ženskami, so predstavnice Društva SOS telefon in Društva novinarjev Slovenije danes pripravile diskusijo o tem kako izboljšati poročanje o nasilju v družini in nasilju nad ženskami. Da bi prispevali k izboljšanju predstavljanja zgodb o nasilju v družini so že pred časom pripravili priročnik za medije Kako poročati o nasilju v družini in nasilju nad ženskami
Priročnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene osnovne značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami, drugi del prinaša praktične napotke za ustrezno poročanje s pomočjo primerov slabe in dobre prakse poročanja. Namreč!! Poznavanje značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami je zelo pomembno zato, da lahko novinarke in novinarji nasilje poimenujejo z ustreznimi izrazi, ga umeščajo v družbeni kontekst, vključujejo informacije, ki pomagajo žrtvam pri iskanju pomoči, prepoznavajo stereotipe in mite o nasilju in nanje opozarjajo. Neustrezno poročanje medijev namreč žrtve in njihove bližnje dodatno prizadene.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja bo letošnje Svetovne dni delovanja proti nasilju nad ženskami (25. november – 10. december) obeležilo z edinstvenim projektom poimenovanim Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Osrednji dogodek bo razstava v Galeriji Kresija v Ljubljani. Edinstvenost razstave je v tem, da so umetniška dela 8 umetnic_kov nastala na podlagi 10 zgodb žensk z izkušnjo nasilja v družini, ki so bivale v varni hiši. Razstava bo za splošno javnost na ogled od 22. novembra 2018 do 7. januarja 2019.
Prvi program Radia Slovenija je medijski partner letošnje kampanje delovanja proti nasilju nad ženskami, zato bomo v prihodnjih dneh in tednih obširneje poročali in osveščali o tej pereči družbeni problematiki.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Trumpova administracija je dodala Huawei na seznam podjetij, s katerimi ameriška podjetja ne morejo poslovati, če nimajo dovoljenja. Google pa je ustavil posodabljanje operacijskega sistema Android na Huawejevih telefonih. Komentira Anže Tomič, spletni urednik Vala 202 in soavtor oddaje Od bita do bita.
Leto 2014 je bilo zaradi hladnega vremena leto slabe letine čebeljih pridelkov, ko so čebelarji pridelali kar za tri četrtine manj medu kot prejšnja leta. Letošnja pomlad spominja na tiste čase in tudi današnji svetovni dan čebel in opraševalcev ni obetaven dan za čebele. O tem, kako kaže čebelam v preostanku pomladi, kako se bo slab začetek poznal na pridelku in kako lahko pomagamo čebelam pri prestajanju te krize, je več povedal Aleš Bozovičar, opazovalec in napovedovalec čebeljih paš z Opazovalno-napovedovalne službe Čebelarske zveze Slovenije.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O oznakah na živilih se je Tina Lamovšek pogovarjala z Igorjem Pravstom z Inštituta za nutricionistiko.
Ta teden sta Univerza v Ljubljani in Ljubljanski univerzitetni inkubator podelila rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v LJ 2019. Izmed 20 ekip jih je 8 prišlo v finale, nagrajene pa so bile 3. Prvo nagrado so za inovativen proces priprave katalizatorjev za boljše in cenejše vodikove gorivne celice prejeli Matija Gatalo, Tomaž Bizjak (oba Kemijski inštitut) in Groga Tancek (Inštitut in akademija za multimedije). 2. nagrada je šla v roke podjetniški ekipi s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani: Martini Durcik, Tihomiru Tomašiču, Luciji Peterlin Mašič, Nacetu Zidarju, Janezu Ilašu, Anamariji Zega, Danijelu Kikelju za odkritje novih protibakterijskih spojin za zdravljenje infekcij z odpornimi bakterijami. Za carpio - ergonomski dodatek/podstavek za zapestje, ki preprečuje nastanek bolezni karpalnega kanala, pa so tretjo nagrado prejeli Primož Erjavec (Ekonomska fakulteta UL), Jan Forsthuber, Amadej Tauses (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL) in Marko Mikša (Ekonomska in Medicinska fakulteta UL). Na Prvem smo se pogovarjali z Lucijo Peterlin Mašič z ljubljanske Fakultete za farmacijo, ki je predstavila problematiko odpornosti bakterij na obstoječa zdravila in rešitev njene podjetniške ekipe.
V nedeljo bomo obeleževali svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni - KVČB, ki je namenjen podpori ljudem s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Osrednji dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu v Sloveniji bo v Ljubljani, njegova posebnost pa bo osvetlitev Mesarskega mosta v vijolično barvo, ki je barva globalne kampanje osveščanja o tej kronični bolezni. Več Marko Rozman.
Skupini slovenskih znanstvenikov z Inštituta Jožef Stefan je uspelo izredno odkritje in objava v najprestižnejši znanstveni reviji Nature.
Nina Brus se nam je v četrtkovo jutro oglasila iz Idrije in nanizala utrinke s 26. specialne olimpijade Slovenije. Na njej je sodelovalo kar 320 tekmovalk in tekmovalcev, ki so se pomerili v atletiki, namiznem tenisu in košarki. Športnega vzdušja ni zmotilo niti deževno vreme. Na kratko pa smo predstavili tudi čezmejno sodelovanje in povezovanje pri ohranjanju in raziskovanju dediščine rimskega obrambnega zidu iz 3. stoletja.
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo pristopili k vladnemu kodeksu, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak potem, ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke. Dogovor je prostovoljen, a k njemu naj bi pristopili vsi večji trgovci z živili.
Edina možnost rešitve populacije risa je čim prejšnja doselitev risov iz druge, genetsko bolj pestre populacije. V letih 2017 – 2024 zato v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji, Romuniji in na Slovaškem poteka mednarodni projekt dolgoročne ohranitve risov z naslovom LIFE Lynx, v okviru katerega bodo iz Slovaške in Romunije k nam preselili najmanj 14 risov. Prvega so danes v Loškem Potoku iz prilagoditvene obore izpustili v naravo. Pred tem pa je moral biti ris Goru od 26. aprila, ko so ga pripeljali iz Romunije, zaprt v prilagoditveni obori.
Delovna in socialna razmerja so pomembna za življenje vsakega posameznika. Tudi na teh dveh področjih nastajajo številni spori, ki jih v Sloveniji že 25 let rešujejo delovna in socialna sodišča. Število sporov in njihova vsebina niha glede na družbene razmere in zakonodajne spremembe. Stalnica so spori v zvezi z denarnimi tožbenimi zahtevki glede plač, nadurnega dela, odpravnin in regresov za letni dopust. Pa tudi spori zaradi prenehanja delovnega razmerja. V zadnjem času je sporov manj, po vsebini pa so pogosti spori v zvezi s prekarnim delom, delom prek agencij, veliko je tudi tožb v zvezi z mobingom.
Ob današnjem evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi bodo po različnih koncih Slovenije potekale aktivnosti na to temo, ena večjih bo gotovo v Ljubljani s simboličnim pohodom za bolnike po možganski kapi, na Prešernovem trgu pa se bo ob 12h pričel kratek kulturni program. Možganska kap sicer v Sloveniji prizadene letno 4000 ljudi. Resnost posledic je odvisna tudi od tega, kako hitro se oskrbi pacienta po možganski kapi; tu šteje vsaka minuta, zato je osveščenost splošne javnosti, kako prepoznati, če koga prizadene možganska kap, še kako pomembna; zapomniti si je treba besedo GROM: -GOVOR – ali lahko oseba govori jasno in razumljivo? – ROKA – ali lahko oseba dvigne roko in jo tam drži? – OBRAZ: Ali se lahko nasmehne? Ali ima povešen ustni kot? in MINUTE – če opazite katerega od zgornjih znakov, nemudoma pokličite 112. O svoji izkušnji z možgansko kapjo se je Tini Lamovšek zaupal Dušan Kafol:
Martino Beria prihaja iz Padove in ima po mami slovenske korenine. Stik z naravo je, pravi, izjemno pomemben in priložnosti za to v Sloveniji ne manjka. Zato se je odločil tudi za približno 1000 km dolgo kolesarsko popotovanje po Sloveniji, v okviru katerega želi infomirati o lepotah te dežele, hkrati pa želi dodati projektu tudi ekološki pečat. Pred etapo iz Ljubljane do Kamnika ga je pred radijski mirkofon povabila Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se je v preteklih 6 mesecih v povprečju s pomanjkanjem ustreznih kadrov srečala že skoraj polovica delodajalcev, v velikih podjetjih pa kar 70 odstotkov. S kadri imajo največ težav v gostinstvu, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Prvi podatek – gostinstvo – gotovo ni spodbuden v luči prihajajočih poletnih mesec, ki predstavljajo vrhunec turistične sezone. Več turistov bi v teoriji pomenilo, da potrebujemo tudi kadrovsko okrepitev v turizmu in gostinstvu, a to že nekaj let ni tako. Slabe plače in delovni pogoji zato marsikoga skorajda prisilijo v iskanje službe, sicer v isti panogi, v tujini. Takšen je tudi primer sogovornika v prispevku Tine Lamovšek.
13. maj 1979 je bil prelomen dan v zgodovini slovenskega alpinizma. Korak, dva, tri… in še poslednji. Do vrha. V Nepalu rečejo gori Sagarmatha, čelo neba, v Tibetu jo imenujejo Čomolungma, mati vesolja. Mount Everest. Tistega 13. maja pred 40-imi leti sta na vrhu stala Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj. O tem zgodovinskem dnevu sta se pogovarjala Jure K. Čokl in Lucija Fatur.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Obiskali smo soteski Predoselj v Kamniški Bistrici in Pekel pri Borovnici. Geograf pa nam je razložil, kako so soteske nastale, se skozi čas spreminjale in se še bodo ter kakšna je razlika med kanjonom, koriti, vintgarjem in grapo.
Jan Gerlach iz Wikimedije se je o prihodnosti interneta pogovarjal z Urško Henigman.
Neveljaven email naslov