Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nasilje nad ženskami in vloga medijev

20.11.2018

Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo. Martina Černe.

O pomembnosti ustreznega poročanja o nasilju v družini in nasilju nad ženskami

Zgodbe o nasilju v družini mnogokrat pridejo na naslovne strani ter v najbolj gledane in poslušane termine medijev, pogosto so senzacionalistične, pretirano posegajo v zasebnost vpletenih in ne upoštevajo specifične dinamike ter značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Zato v družbi širijo stereotipe o nasilju v družini.

Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo.

Mediji pogosto širijo stereotipe o povzročiteljih in žrtvah nasilja ter ne upoštevajo zgodovine nasilja v odnosu, kar je za razumevanje posameznega dogodka in družbenega konteksta, v katerem se je ta zgodil, zelo pomembno. Pri opisovanju nasilnega dogodka večkrat iščejo individualne »vzroke« za povzročanje nasilja, spregledajo pa družbeni vidik povzročanja nasilja in s tem njegovo sprejemljivost v okviru družbenih struktur. Pogosto slišimo stavke kot je na primer umor iz ljubosumja, ali zaradi alkohola je bil nasilen. Ljubosumje in/ali alkoholizem sta tako pogosto razumljena kot olajševalni okoliščini, s katerima se opravičuje nasilje, obenem pa se odgovornost in krivda prenašata s povzročitelja na žrtev. Alkoholizem in ljubosumje sta le dejavnika tveganja za nasilje, nista pa vzrok zanj.

Ker se bližajo mednarodni dnevi delovanja in osveščanja o nasilju nad ženskami, so predstavnice Društva SOS telefon in Društva novinarjev Slovenije danes pripravile diskusijo o tem kako izboljšati poročanje o nasilju v družini in nasilju nad ženskami. Da bi prispevali k izboljšanju predstavljanja zgodb o nasilju v družini so že pred časom pripravili priročnik za medije Kako poročati o nasilju v družini in nasilju nad ženskami

Priročnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene osnovne značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami, drugi del prinaša praktične napotke za ustrezno poročanje s pomočjo primerov slabe in dobre prakse poročanja. Namreč!! Poznavanje značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami je zelo pomembno zato, da lahko novinarke in novinarji nasilje poimenujejo z ustreznimi izrazi, ga umeščajo v družbeni kontekst, vključujejo informacije, ki pomagajo žrtvam pri iskanju pomoči, prepoznavajo stereotipe in mite o nasilju in nanje opozarjajo. Neustrezno poročanje medijev namreč žrtve in njihove bližnje dodatno prizadene.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja bo letošnje Svetovne dni delovanja proti nasilju nad ženskami (25. november – 10. december) obeležilo z edinstvenim projektom poimenovanim Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Osrednji dogodek bo razstava v Galeriji Kresija v Ljubljani. Edinstvenost razstave je v tem, da so umetniška dela 8 umetnic_kov nastala na podlagi 10 zgodb žensk z izkušnjo nasilja v družini, ki so bivale v varni hiši. Razstava bo za splošno javnost na ogled od 22. novembra 2018 do 7. januarja 2019.

Prvi program Radia Slovenija je medijski partner letošnje kampanje delovanja proti nasilju nad ženskami, zato bomo v prihodnjih dneh in tednih obširneje poročali in osveščali o tej pereči družbeni problematiki.


Aktualna tema

4383 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nasilje nad ženskami in vloga medijev

20.11.2018

Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo. Martina Černe.

O pomembnosti ustreznega poročanja o nasilju v družini in nasilju nad ženskami

Zgodbe o nasilju v družini mnogokrat pridejo na naslovne strani ter v najbolj gledane in poslušane termine medijev, pogosto so senzacionalistične, pretirano posegajo v zasebnost vpletenih in ne upoštevajo specifične dinamike ter značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Zato v družbi širijo stereotipe o nasilju v družini.

Mediji so prizma, skozi katero si splošna javnost oblikuje stališča o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami. Z ustreznim poročanjem splošni javnosti pošiljajo jasno sporočilo, da je nasilje nesprejemljivo, da so zanj odgovorni izključno tisti, ki ga povzročajo, in da je prav, da žrtve poiščejo pomoč za prekinitev nasilja. Nasilje prav tako ne sme biti predstavljeno zgolj kot težava posameznice oziroma posameznika, saj ga tako potisnemo v zasebno sfero in s tem zanikamo odgovornost družbe oziroma vseh, ki nasilje opazujejo in ne ukrepajo.

Mediji pogosto širijo stereotipe o povzročiteljih in žrtvah nasilja ter ne upoštevajo zgodovine nasilja v odnosu, kar je za razumevanje posameznega dogodka in družbenega konteksta, v katerem se je ta zgodil, zelo pomembno. Pri opisovanju nasilnega dogodka večkrat iščejo individualne »vzroke« za povzročanje nasilja, spregledajo pa družbeni vidik povzročanja nasilja in s tem njegovo sprejemljivost v okviru družbenih struktur. Pogosto slišimo stavke kot je na primer umor iz ljubosumja, ali zaradi alkohola je bil nasilen. Ljubosumje in/ali alkoholizem sta tako pogosto razumljena kot olajševalni okoliščini, s katerima se opravičuje nasilje, obenem pa se odgovornost in krivda prenašata s povzročitelja na žrtev. Alkoholizem in ljubosumje sta le dejavnika tveganja za nasilje, nista pa vzrok zanj.

Ker se bližajo mednarodni dnevi delovanja in osveščanja o nasilju nad ženskami, so predstavnice Društva SOS telefon in Društva novinarjev Slovenije danes pripravile diskusijo o tem kako izboljšati poročanje o nasilju v družini in nasilju nad ženskami. Da bi prispevali k izboljšanju predstavljanja zgodb o nasilju v družini so že pred časom pripravili priročnik za medije Kako poročati o nasilju v družini in nasilju nad ženskami

Priročnik je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene osnovne značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami, drugi del prinaša praktične napotke za ustrezno poročanje s pomočjo primerov slabe in dobre prakse poročanja. Namreč!! Poznavanje značilnosti nasilja v družini in nasilja nad ženskami je zelo pomembno zato, da lahko novinarke in novinarji nasilje poimenujejo z ustreznimi izrazi, ga umeščajo v družbeni kontekst, vključujejo informacije, ki pomagajo žrtvam pri iskanju pomoči, prepoznavajo stereotipe in mite o nasilju in nanje opozarjajo. Neustrezno poročanje medijev namreč žrtve in njihove bližnje dodatno prizadene.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja bo letošnje Svetovne dni delovanja proti nasilju nad ženskami (25. november – 10. december) obeležilo z edinstvenim projektom poimenovanim Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Osrednji dogodek bo razstava v Galeriji Kresija v Ljubljani. Edinstvenost razstave je v tem, da so umetniška dela 8 umetnic_kov nastala na podlagi 10 zgodb žensk z izkušnjo nasilja v družini, ki so bivale v varni hiši. Razstava bo za splošno javnost na ogled od 22. novembra 2018 do 7. januarja 2019.

Prvi program Radia Slovenija je medijski partner letošnje kampanje delovanja proti nasilju nad ženskami, zato bomo v prihodnjih dneh in tednih obširneje poročali in osveščali o tej pereči družbeni problematiki.


23.10.2018

Odkritje iz kačjega strupa, ki že odmeva

Raziskovalci z Instituta »Jožef Stefan« so v kačjem strupu odkrili protein, ki zavira strjevanje krvi in preprečuje nastajanje krvnih strdkov. Z odkritjem se obeta nov način zdravljenja venske tromboze in trombembolije. Trenutna terapija je sicer učinkovita, vendar se zdravljenje lahko zelo zaplete. Trombebolija je še vedno najpogostejši nepredvideni razlog za smrt v bolnišnici. Odkritje kompleksnega proteina v modrasovem strupu je zato žarek upanja za bolnike in tudi zdravnike. Skupino domačih in tujih znanstvenikov je vodil dr. Igor Križaj z Instituta »Jožef Stefan«. Pomemben dosežek je podrobneje predstavil v pogovoru z Iztokom Koncem. Foto: IJS


23.10.2018

Kviz - OZN

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.10.2018

Odstop od sporazuma oboroževalno tekmo še stopnjuje

Pogovor z Borisom Knificem, urednikom Obrambe, o napovedanem umiku ZDA iz sporazuma o jedrskih raketah z Rusijo.


22.10.2018

Namera vlade glede nepremičninskega davka

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.10.2018

Kaj vam bo telovadnica, saj imate zeleno livado

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


22.10.2018

Pro bono dan Detektivske zbornice Slovenije

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


19.10.2018

Podgane so inteligentni hišni ljubljenčki

Podgane kot hišni ljubljenčki? Nič nenavadnega. Domača podgana je daleč od umazanih in nevarnih divjih podgan, kakšne si predstavljamo; je izjemno čista in družabna žival in v pravih rokah izjemen ljubljenček. Ta glodavec se od miši razlikuje po svoji velikosti in daljšem, skoraj golem repu. Podgana po navadi živi od dve do štiri leta. V njihov svet nas je popeljala Viktorija Rozman Bitenc, lastnica več kot 30 podgan.


19.10.2018

Pomen statistike in kaj številke govorijo o Slovencih?

Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?


18.10.2018

Zakaj imamo v Sloveniji samo 16 županj?

Ob izidu zbornika ŽupanJA se je Mateja Železnikar pogovarjala z urednikom zbornika in direktorjem Inštituta za ustavno pravo Cirilom Ribičičem ter nekdanjima županjama Viko Potočnik in Ljudmilo Novak.


18.10.2018

Brezpravne služkinje tudi pri nas?

Ministrstvo za delo je v javno obravnavo poslalo novelo zakona, ki med drugim rahlja pravila za zaposlovanje tujih varušk oziroma varušk au-pair. Na ministrstvu kot razlog navajajo že leta 2016 sprejeto evropsko direktivo o tem. Medtem pa je skupina nevladnih organizacij - med njimi Delavska svetovalnica, Sindikat Mladi plus, Mirovni inštitut in Ženski lobi, protestira, da Slovenija s tem leta 2018 uvaja novo kategorijo tujk: brezpravne služkinje. Kot razlaga predsednica Ženskega lobija Violeta Neubauer, namreč ministrstvo evropski direktivi res sledi v smislu hitrejših postopkov pri zaposlovanju tujk in tujcev, ne pa tudi pri uvajanju varovalk za au-pair varuške, ki jih direktiva izrecno priporoča. Z njo se je o noveli pogovarjala Urška ivanovič.


18.10.2018

Prenova Ormoške ceste na Ptuju

Prebivalci ob Ormoški cesti na Ptuju bijejo dve bitki. Ena predstavlja prizadevanja za izgradnjo južne obvoznice, ki bi ta del mesta razbremenila tovornega prometa, druga pa je način prenove te ceste, ki jo že leta uničuje tudi naraščajoč tranzitni tovorni promet. Prebivalci ob tej prometnici so na sinočnji javni predstavitvi projekta prenove opozorili, da se bo cestišče preveč zvišalo, ob tem pa ne razumejo stališč Direkcije, ki bo sicer na tem odseku zgradila tudi novo krožišče, a prebivalci si ga želijo drugje


17.10.2018

V Portorožu se je začel Zlati boben, ki opominja tudi na pomanjkanje regulative

V Portorožu se je začel 25. mednarodni festival kreativnosti Zlati boben. Ta letos prinaša prenovljene tekmovalne kategorije, dve mednarodni žiriji pa bosta zmagovalce iskali med 1200 prijavljenimi deli iz 28 držav. Finalisti so že znani, zmagovalce bomo spoznali ob zaključku tridnevnega festivala v petek. Nas je predvsem zanimalo, kaj lahko festival s tako dolgo tradiciji pove o oglaševalskih praksah in razvoju stroke? In kakšni so trendi, ki jim bodo sledili kreativci in oglaševalci? Ana Skrt se je pogovarjala s predsednico festivala in izvršno direktorico Slovenske oglaševalske zbornice, Mojco Briščik.


17.10.2018

Prevajalka Jelka Ovaska o pisatelji Artu Paasilinni

Poslovil se je neumorni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi kar v 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska trenutno živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje.


17.10.2018

E-cigareta - revolucija pri opuščanju kajenja ali strup

E-cigareta - revolucionarni izum za pomoč pri opustitvi kajenja ali strup, katerega posledice bomo čutili čez desetletja? Ocene so deljene, nejevernost izhaja tudi iz dolge zgodovine zavajanj tobačne industrije. Je pa dejstvo - elektronske cigarete pred 10-imi leti skoraj ni bilo videti, zdaj so povsod in so vse bolj družbeno sprejemljive. Tudi med mladimi. Preverjala je Urška Ivanovič.


16.10.2018

Pogovor z Anuško Delić o umoru malteške novinarke

Evropska komisija je danes pozvala k "popolni resnici" o smrti malteške novinarke Daphne Caruana Galizia, ki je bila umorjena pred natanko letom dni. Malteška preiskovalna novinarka je bila znana po tem, da je poročala o močno razvejani korupciji v svoji domovini. Umrla je v eksploziji bombe, ki je bila nameščena pod voznikovim sedežem v njenem avtomobilu. Novinarka Anuška Delić je članica projekta Daphne, v katerem sodelujejo tudi novinarji Reutersa, Suddeutsche Zeitunga, Le Monda in drugih vplivnih medijev. Raziskujejo zgodbe, ki jih je preiskovala Daphne ter hkrati tudi njen umor. Anuška Delić je v pogovoru Marku Rozmanu predstavila, kaj je pokazala dozdajšnja preiskava umora.


16.10.2018

Mesec oblikovanja 2018

V Mestu oblikovanja na Dunajski cesti 123 se bo s podelitvijo nagrad nocoj začel 16. festival Mesec oblikovanja, ki ga prireja Zavod Big. Med drugim bo ponudil razstavo, konference, gospodarsko arhitekturni in gospodarsko-oblikovalski forum. Poleg nacionalnih nagrad bodo letos prvič podelili tudi regijske nagrade za oblikovanje Big See. Foto: http://zavodbig.com/


16.10.2018

Kviz - slovarji

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.10.2018

Kje je 900 begunskih otrok?

Čeprav v Nemčiji upada število prihodov prebežnikov, narašča število pogrešanih otrok, mlajših od 14 let. Po podatkih kriminalistične policije trenutno pogrešajo 902 otroka. Odzvale so se različne organizacije, ki opozarjajo, da morajo države po Evropski uniji izboljšati sisteme podpore mladoletnim prebežnikom. Stanje komentira Polona Kovač, podpredsednica društva Ključ.


15.10.2018

Kakšne bodo posledice volitev na Bavarskem za vlado v Berlinu?

Odzivi na izid včerajšnjih deželnih volitev na Bavarskem so številni. Poraz sta namreč doživeli obe koalicijski partnerici stranke nemške kanclerke Angele Merkel, kar sproža številna ugibanja o trdnosti zvezne vlade.


15.10.2018

Skoraj četrtina Srbov bi zapustila domovino

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


Stran 169 od 220
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov