Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Učiteljica Nina Jelen, zmagovalka natečaja Evropske komisije o najboljših praksah spletne varnosti

28.11.2018


Nina Jelen, zmagovalka natečaja Evropske komisije najboljših praks spletne varnosti za organizacije, učitelje in mlade

Nina Jelen, ki na podružnični osnovni šoli v Podkumu poučuje 1. in 2. razred, je zmagovalka natečaja Evropske komisije najboljših praks spletne varnosti za organizacije, učitelje in mlade, na katerem je sodelovalo okoli 600 različnih projektov. Evropska komisija je želela z njim spodbuditi razmislek o spletni varnosti, medijski pismenosti in spletni higieni, da bi se otroci, starši in učitelji bolje zavedali digitalnih priložnosti in izzivov. Jelenova je prvo mesto med učitelji osvojila s projektom, naslovljenim Travelling around the world, ki temelji na njeni knjigi Ženičke in strički za daljnimi grički:

“V njej nastopajo popolnoma običajni ljudje, ki pa imajo vsi navade, ki jih imamo tudi sicer ljudje. En se čudno smeje, en si vrta po nosu, en prdi. V tej vasi pa živi tudi Fotko, ki jih posname in njihove slabe plati objavi na spletu. Knjiga se otrokom na začetku zdi smešna, a potem pride do te hude stvari in se jih res dotakne. Začutijo, da objava na spletu ni bila v redu.”

Poleg tega je šolsko učilnico spremenila v virtualni svet:

“Nismo se več pogovarjali, ampak le pisali. Otroci so lahko odšli v dele učilnice, kjer so bile klepetalnice, tam pa različne fotografije. Nekaj komentarjev na njih, tako dobrih kot slabih, sem najprej napisala jaz, potem pa so svoje lahko dodali še otroci. So si kar dali duška. Na koncu pa smo se o tem pogovorili, da so videli, kako to vpliva na posameznike.”

“Starši in učitelji se moramo izobraževati v tej smeri, vedeti, kaj otroci počnejo na spletu. Ni rešitev, da otroku vzameš telefon, da prepoveš dostop do spleta, ampak da ga naučiš uporabljati stvari,” pravi sogovornica, ki poudarja, da na razredni stopnji teh vsebin praktično ni v učnem načrtu ter da je od učitelja odvisno, kako in koliko jih bo vključil ter predstavil otrokom.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Učiteljica Nina Jelen, zmagovalka natečaja Evropske komisije o najboljših praksah spletne varnosti

28.11.2018


Nina Jelen, zmagovalka natečaja Evropske komisije najboljših praks spletne varnosti za organizacije, učitelje in mlade

Nina Jelen, ki na podružnični osnovni šoli v Podkumu poučuje 1. in 2. razred, je zmagovalka natečaja Evropske komisije najboljših praks spletne varnosti za organizacije, učitelje in mlade, na katerem je sodelovalo okoli 600 različnih projektov. Evropska komisija je želela z njim spodbuditi razmislek o spletni varnosti, medijski pismenosti in spletni higieni, da bi se otroci, starši in učitelji bolje zavedali digitalnih priložnosti in izzivov. Jelenova je prvo mesto med učitelji osvojila s projektom, naslovljenim Travelling around the world, ki temelji na njeni knjigi Ženičke in strički za daljnimi grički:

“V njej nastopajo popolnoma običajni ljudje, ki pa imajo vsi navade, ki jih imamo tudi sicer ljudje. En se čudno smeje, en si vrta po nosu, en prdi. V tej vasi pa živi tudi Fotko, ki jih posname in njihove slabe plati objavi na spletu. Knjiga se otrokom na začetku zdi smešna, a potem pride do te hude stvari in se jih res dotakne. Začutijo, da objava na spletu ni bila v redu.”

Poleg tega je šolsko učilnico spremenila v virtualni svet:

“Nismo se več pogovarjali, ampak le pisali. Otroci so lahko odšli v dele učilnice, kjer so bile klepetalnice, tam pa različne fotografije. Nekaj komentarjev na njih, tako dobrih kot slabih, sem najprej napisala jaz, potem pa so svoje lahko dodali še otroci. So si kar dali duška. Na koncu pa smo se o tem pogovorili, da so videli, kako to vpliva na posameznike.”

“Starši in učitelji se moramo izobraževati v tej smeri, vedeti, kaj otroci počnejo na spletu. Ni rešitev, da otroku vzameš telefon, da prepoveš dostop do spleta, ampak da ga naučiš uporabljati stvari,” pravi sogovornica, ki poudarja, da na razredni stopnji teh vsebin praktično ni v učnem načrtu ter da je od učitelja odvisno, kako in koliko jih bo vključil ter predstavil otrokom.


06.08.2024

InPlaninci osvojili štiritisočak

19 planincev invalidov - slepih, slabovidnih, gluhih, gibalno oviranih, nevrorazličnih in invalidov, ki se soočajo z dolgotrajnimi boleznimi - se je v ponedeljek, 29. julija povzpelo na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki se dviga na meji med Švico in Italijo. Naslednji dan so se iz koče Torino odpravili še na ledenik z razgledom na Mont Blanc in Velikanov zob. Več o tem dosežku in vtisih udeležencev, pa v prispevku Petre Medved.


05.08.2024

Svetovne borze so v rdečem

Svetovne borze so vse po vrsti v rdečem. Val iz Azije je pljusknil tudi v Evropo. Tudi ljubljanska borza se ni izognila rdečim številkam, glavni indeks SBITOP je izgubil dobre 4 odstotke. Tudi v ZDA pričakujejo podobne razmere kot na ostalih borzah po svetu. Kaj se dogaja, kako dogo bo to trajalo? Tudi to je Zdenka Bakalar vprašala vodjo upravljanja delniških naložb v Generali Investments Aleša Lokarja.


02.08.2024

Slovenske pisateljice tudi poleti zelo brane

V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.


02.08.2024

Trgovine v prostorih iz leta 1945 ne bi smele več obstajati

Z začetkom avgusta se je začel uporabljati pravilnik o ročnem premeščanju bremen. Namenjen je večji skrbi za zdravje zaposlenih v panogah, kjer je premeščanje bremen pogosto. Pravilnik prinaša novo metodo po kateri se oceni obremenjenost delavcev. Predstavniki manjših delodajalcev pravijo, da je pravilnik preveč zakompliciran in da se bodo težko prilagodili novim pravilom. Sindikati jim odgovarjajo, da je čas za tehnološki napredek in, da trgovine v prostorih iz leta 1945 ne bi smele več delovati. Pod Aktulano temo se podpisuje Urška Valjavec.


01.08.2024

Leto po poplavah: Gorenjska

Lanskoletne poplave so prizadele kar 60 odstotkov občine Gorenja vas Poljane, škoda na infrastrukturi pa je ocenjena na 33 milijonov evrov. Na območju občine se je sprožilo več kot 210 plazov. Na prizadetih območjih je bilo veliko storjenega, interventna dela so končana, sanacijska dela pa še vedno potekajo. V Medvodah sta narasli Sava in Sora ogrožali življenja ter premoženje. Poplave in plazovi, predvsem v dolini Ločnice, pa so povzročili za slabih 13 milijonov evrov škode.


01.08.2024

Leto po poplavah: Savinjska dolina

Naš terenski studio na Ljubnem ob Savinji so obiskali: župan Franjo Naraločnik, svojo osebno zgodbo in stisko nam je zaupal Vojko Colnar iz Gornjega Grada - njegovo hišo so umaknili s seznama tistih za rušenje, a odločitev ni dokončna, zato še danes ne ve, ali naj jo obnovi ali ne, najhuje je ob deževju, ko zaradi strahu ponoči z ženo ne moreta zatisniti očesa. Govorili smo tudi z Nino Plesnik, svetovalko za turizem na Občini Solčava. Obiskal nas je še Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno, ki je ena od vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo v svetu. V enem letu še nimajo istega tržnega deleža, kot so ga imeli pred poplavami.


01.08.2024

Leto po poplavah: Pomurje

Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.


01.08.2024

Leto po poplavah: Koroška

Leto dni po poplavah na Koroškem še vedno trepetajo pred vsakim dežjem. Ob skorajšnji obletnici so minuli konec tedna prejeli še kot pravijo sami rekordno pošiljko padavin, Črna je bila vnovič poplavljena. S tem so bili uničeni tudi nekateri že sanirani deli. Največja škoda na Koroškem je bila na že tako dotrajani infrastrukturi, hišo, ki jo je popolnoma odnesla podivjana reka Meža in drugo, ki jo je neurje prepolovilo, so postale sinonim rekordnih poplav v zgodovini Slovenije. Danes gremo v Črno. Vremenska napoved ni najboljša, napovedana so nova neurja.


01.08.2024

Leto po poplavah: V Ljubljani je težave povzročila hitro narasla Sava

V Ljubljani je težave povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega, skupno je bilo poplavljenih 293 objektov.


30.07.2024

Dan ekološkega dolga

"Ob vsej ozaveščenosti se je globalni dan ekološkega dolga premaknil še za dan bolj zgodaj v primerjavi z lanskim letom," poudarja Boštjan Remic iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ob dejstvu, da smo na svetu v prvih sedmih mesecih leta porabili toliko naravnih virov, kot se jih lahko obnovi v letu dni. Slovenija je sicer dan ekološkega dolga dosegla že 25. aprila.


30.07.2024

Mladič bele štorklje potrebuje kilogram in pol hrane na dan

Beli štorklji gre zelo dobro v Sloveniji. Letos so našteli največ gnezdečih parov v 26tih letih, odkar popisujejo belo štorkljo – kar 311 parov je gnezdilo in iz gnezd je poletelo rekordno število – 673 mladičev. O razlogih za prosperiteto bele štorklje v Sloveniji več Urša Gajšek iz DOPPS.


31.07.2024

Ljudje bodo imeli dovolj časa za obnovo svojih objektov, pomembno pa je, da shranjujejo račune

Prebivalci, ki so jih avgusta lani prizadele poplave, se lahko s kakršnimikoli vprašanji o obnovi po poplavah še vedno obrnejo na klicni center 114. Od septembra lani, ko je začela delovati številka 114, so zabeležili že več kot 12 tisoč klicev. Kaj vse zanima ljudi, ki so utrpeli škodo, kaj jih najbolj skrbi in kako se spopadajo z izzivi pri odpravljanju škode, pojasnjuje namestnik vodje klicnega centra 114 Matjaž Florjanc Lukan.


30.07.2024

Kako poleti poskrbeti za varnost hrane?

Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.


29.07.2024

Študentsko delo ima naravo socialnega korektiva

Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?


29.07.2024

Podnebni zakon še ne ukinja subvencij za fosilna goriva

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v medresorsko usklajevanje pošilja predlog podnebnega zakona, ki se nekoliko razlikuje od jesenskega. Med drugim denimo prinaša dajatev na zasebne letalske polete, na razočaranje okoljevarstvenikov in klimatologov pa je izpadla zamisel o ukinitvi subvencioniranja fosilnih goriv. Vračanje trošarin za dizel tovornjakarjem in kmetom tako ostaja. Sicer pa bo zakon v naš red prenesel posodobljeno evropsko direktivo o emisijskih kuponih ETS2, ki se bodo uporabljali tudi v sektorjih stavb in cestnega prevoza. Pri nas bomo v ta namen uporabili obstoječo co2 dajatev, a se bo iz integralnega proračuna preselila v podnebni sklad, kjer naj bi služila odpravi energetske in mobilnostne revščine.


25.07.2024

"Manjšina mora sodelovati z večino in tako spodbujati tolerantnost v družbi"

V globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta integracija in mobilnost, se družba spreminja. Spreminjajo se vrednote tako v narodu kot v narodnih manjšinah oziroma skupnostih. Če je nekoč veljalo, da je jezik ena najpomembnejših vrednot, ki določa identiteto pripradnikov narodne manjšine, danes ni več tako, poudarja dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. V neoliberalnem svetu jezik pač ni več najpomembnejši.


26.07.2024

Na Planini v Lazu izdelujejo pravi bohinjski sir

Na številnih bohinjskih planinah še pasejo živino, žive pa so tudi sirarne. Tako je tudi na Planini v Lazu, 1650 metrov visoko, kjer majerca Lucija Gartner s turistične kmetije Pr Odolneku skrbi za krave, v sirarni pa izdeluje pravi bohinjski sir in mlečne izdelke. Pri tem pa ni sama, saj ji pomagajo mlade pomočnice in pomočniki, ki poprimejo za delo, pomagajo v sirarni, skrbijo za živali, postrežejo goste in jim razkažejo planino. Na Planini v Lazu jih je obiskala Aljana Jocif.


25.07.2024

Hrvatica je bila razočarana, ko ji je Slovenec rekel valjda

Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.


24.07.2024

Melišča, ki so nastajala leta in leta, je kokrški hudournik naenkrat odnesel v dolino

V Kokri hitijo z odstranjevanjem ogromnih nanosov, kijih je hudournik minuli petek iz zaledja Kalškega grebena odložil v zaselku. Z gradbenimi stroji se prebijajo tudi proti Suhadolniku. Občina Preddvor upa, da bo regijski načrt civilne zaščite veljal tako dolgo, da bodo opravili glavnino interventnih del. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc meni, da bo najprej treba zavarovati zaselek, z načrtovanjem ukrepov pa stabilizirati ogromne količine materiala nad njim. Z Rokom Fazarincem se je o hudourniškem dogajanju v Kokri pogovarjala Aljana Jocif.


24.07.2024

Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, ki so okuženi z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo

Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.


Stran 7 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov