Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uspešnost digitalne preobrazbe podjetij ni odvisna le od uporabe sodobnih tehnologij, temveč predvsem od kadrov
Ključno sporočilo današnje konference o digitalizaciji, ki se je v Ljubljani odvila pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, je, da smo v državi izbrali pravo smer, a po poti digitalizacije potujemo prepočasi. Transformacija procesov se odvija zelo hitro, zato bi se v državi morali angažirati vsi, če bi želeli dohiteti države, ki se na tem področju razvijajo najhitreje. Kadri za katere še ni znano, kakšna znanja bodo potrebovali v prihodnosti, pa bi morali biti osrednja prioriteta naše države.
Kako bo izgledalo življenje čez deset let? Kakšen bo dom prihodnosti? Kam naj investirajo podjetja, da bodo ostala konkurenčna? Kateri poklici bodo izumrli zaradi avtomatizacije in kakšne kompetence bodo potrebovali kadri, da bodo zaposljivi? To so vprašanja na katera še ni odgovorov. Znano je le, pravi Peter Wostner, vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije na službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko, da bo v prihodnjem desetletju zaradi avtomatizacije ogrožena več kot polovica delovnih mest:
“Naslednja vlada ali tista, ki bo sledila, bo imela dramatične probleme. Takrat bo potencialno ogroženo 25% delovnih mest. Do leta 2030 bo ogroženih od 43% do 57% delovnih mest.”
Eno od ključnih vprašanj bo, kakšne sposobnosti bodo morali imeti kadri v prihodnosti in posledično, kako spremeniti izobraževalni sistem. Kot pri svojem vsakdanjem delu opaža soustanovitelj in partner v podjetju DLabs Tilen Travnik, se spremembe že dogajajo in podjetja se premalo zavedajo, da na delovna mesta prihaja generacija milenijcev:
“Nujno je, da se v izobraževalni sistem zgodaj uvede interdisciplinarno učenje, se pravi učenje na projektih in povezovalno razmišljanje.”
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Uspešnost digitalne preobrazbe podjetij ni odvisna le od uporabe sodobnih tehnologij, temveč predvsem od kadrov
Ključno sporočilo današnje konference o digitalizaciji, ki se je v Ljubljani odvila pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, je, da smo v državi izbrali pravo smer, a po poti digitalizacije potujemo prepočasi. Transformacija procesov se odvija zelo hitro, zato bi se v državi morali angažirati vsi, če bi želeli dohiteti države, ki se na tem področju razvijajo najhitreje. Kadri za katere še ni znano, kakšna znanja bodo potrebovali v prihodnosti, pa bi morali biti osrednja prioriteta naše države.
Kako bo izgledalo življenje čez deset let? Kakšen bo dom prihodnosti? Kam naj investirajo podjetja, da bodo ostala konkurenčna? Kateri poklici bodo izumrli zaradi avtomatizacije in kakšne kompetence bodo potrebovali kadri, da bodo zaposljivi? To so vprašanja na katera še ni odgovorov. Znano je le, pravi Peter Wostner, vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije na službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko, da bo v prihodnjem desetletju zaradi avtomatizacije ogrožena več kot polovica delovnih mest:
“Naslednja vlada ali tista, ki bo sledila, bo imela dramatične probleme. Takrat bo potencialno ogroženo 25% delovnih mest. Do leta 2030 bo ogroženih od 43% do 57% delovnih mest.”
Eno od ključnih vprašanj bo, kakšne sposobnosti bodo morali imeti kadri v prihodnosti in posledično, kako spremeniti izobraževalni sistem. Kot pri svojem vsakdanjem delu opaža soustanovitelj in partner v podjetju DLabs Tilen Travnik, se spremembe že dogajajo in podjetja se premalo zavedajo, da na delovna mesta prihaja generacija milenijcev:
“Nujno je, da se v izobraževalni sistem zgodaj uvede interdisciplinarno učenje, se pravi učenje na projektih in povezovalno razmišljanje.”
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov