Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

"Zato je težko biti ravnatelj"

07.12.2018

V javnosti odmeva primer nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi učencema, osumljenima spolnega napada na dve dekleti, kršil pravico do šolanja. Danes je tožilstvo odstopilo od pregona Merca, saj naj bo na prvi obravnavi Merc dodatno osvetljil vso zadevo. Nam pa se je zastavilo vprašanje, kako sploh lahko šole ukrepajo ob primerih hudega nasilja v šoli in kaj ta zgodba sporoča?

Primer Dušana Merca in kako lahko šole sploh ukrepajo v podobnih primerih

V javnosti odmeva primer nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi učencema, osumljenima spolnega napada na dve dekleti, kršil pravico do šolanja. Danes je tožilstvo odstopilo od pregona, saj naj bi nekdanji ravnatelj na prvi obravnavi dodatno osvetlil vso zadevo. Nam se je zastavilo vprašanje, kako sploh lahko šole ukrepajo ob primerih hudega nasilja v šoli in kaj ta zgodba sporoča.

Merc pravi, da se je kot ravnatelj odzval takoj, ko je izvedel za nasilje: “Treba je ukrepati takoj, treba je ukrepati odločno, potem se bomo pa pogovarjali.” Da je s prepovedjo prisotnosti pri pouku ubranil žrtvi pred nadaljnjo izpostavljenostjo psihičnemu in fizičnemu nasilju ter je zato deloval pravilno, menijo tudi Katja Bašič iz Združenja proti spolnemu zlorabljanju in Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva. Inšpektorat in tožilstvo pa sta najprej presodila, da gre za kršenje pravice do izobraževanja. Vse to je Dušan Merc zavrnil:

“Inšpektorat je hobotnica, ki je na ministrstvu že zelo dolgo. Problem je v tem, da ima strukturno napako: da so oni inšpektorji, o pedagogiki pa pojma nimajo. (…) Ta inšpektor, ki je bil tukaj, ni vedel popolnoma nič. In to je glavni greh. Napisal je ne vem koliko uredb, jaz sem vse zavrnil. Njegovih zapiskov je bilo 107 strani in za vsak njegov zapis sem napisal, da ni res, da se je zlagal.”

Navodila in predpisi ob pojavu nasilja na šoli so po mnenju Martine Vuk, državne sekretarke na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, jasni:

“Zaposleni na šoli morajo najprej posredovati, da se nasilje prekine v tistem trenutku, potem morajo ugotoviti, ali morajo žrtvi kar koli ponuditi – zdravniško pomoč, varen prostor – in v vsakem primeru odstranijo storilca. Potem pa obveščajo naprej. Šolska svetovalna služba se mora takoj vključiti, treba je obvestiti ravnatelja, starše in, če ocenijo, da je potrebno, obvestijo center za socialno delo in policijo. Ta cela veriga je vzpostavljena in deluje.”

Po besedah Gregorja Pečana vse skupaj ni tako preprosto. Kljub prevelikemu številu predpisov in zakonov, ki urejajo delovanje šole (tisoč strani), so predpisi presplošni. Zato smo Pečana vprašali, kakšne pristojnosti ima ravnatelj, ko ima na šoli problematičnega učenca. Lahko ga odstrani iz razreda, a mora zagotoviti nadzor, za kar po navadi šola nima prostega učitelja. Lahko mu da opomin, trije pripeljejo do prešolanja, ne pa izključitve. Tu so šole v težavah in prepuščene same sebi – najti morajo namreč drugo šolo, ki bo sprejela učenca. Pečan zato pravi, da bi morala šolska zakonodaja vključevati možnost izključitve. Posebej težko pa je tudi takrat, ko starši s šolo ne sodelujejo in med njimi ni zaupanja. Glede na to, da tudi v družbi ni najbolj pozitivnih zgledov, je vzgojno poslanstvo šole zelo težko izpolnjevati.

“V državi, v kateri nihče ne preganja sovražnega govora, v kateri vsak vidi, kako se ti, če imaš dobrega odvetnika, ne zgodi nič, je težko potem šolam vzgajati otroke v ustreznem duhu. Zato je težko biti ravnatelj.” 

 


Aktualna tema

4527 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

"Zato je težko biti ravnatelj"

07.12.2018

V javnosti odmeva primer nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi učencema, osumljenima spolnega napada na dve dekleti, kršil pravico do šolanja. Danes je tožilstvo odstopilo od pregona Merca, saj naj bo na prvi obravnavi Merc dodatno osvetljil vso zadevo. Nam pa se je zastavilo vprašanje, kako sploh lahko šole ukrepajo ob primerih hudega nasilja v šoli in kaj ta zgodba sporoča?

Primer Dušana Merca in kako lahko šole sploh ukrepajo v podobnih primerih

V javnosti odmeva primer nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi učencema, osumljenima spolnega napada na dve dekleti, kršil pravico do šolanja. Danes je tožilstvo odstopilo od pregona, saj naj bi nekdanji ravnatelj na prvi obravnavi dodatno osvetlil vso zadevo. Nam se je zastavilo vprašanje, kako sploh lahko šole ukrepajo ob primerih hudega nasilja v šoli in kaj ta zgodba sporoča.

Merc pravi, da se je kot ravnatelj odzval takoj, ko je izvedel za nasilje: “Treba je ukrepati takoj, treba je ukrepati odločno, potem se bomo pa pogovarjali.” Da je s prepovedjo prisotnosti pri pouku ubranil žrtvi pred nadaljnjo izpostavljenostjo psihičnemu in fizičnemu nasilju ter je zato deloval pravilno, menijo tudi Katja Bašič iz Združenja proti spolnemu zlorabljanju in Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva. Inšpektorat in tožilstvo pa sta najprej presodila, da gre za kršenje pravice do izobraževanja. Vse to je Dušan Merc zavrnil:

“Inšpektorat je hobotnica, ki je na ministrstvu že zelo dolgo. Problem je v tem, da ima strukturno napako: da so oni inšpektorji, o pedagogiki pa pojma nimajo. (…) Ta inšpektor, ki je bil tukaj, ni vedel popolnoma nič. In to je glavni greh. Napisal je ne vem koliko uredb, jaz sem vse zavrnil. Njegovih zapiskov je bilo 107 strani in za vsak njegov zapis sem napisal, da ni res, da se je zlagal.”

Navodila in predpisi ob pojavu nasilja na šoli so po mnenju Martine Vuk, državne sekretarke na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, jasni:

“Zaposleni na šoli morajo najprej posredovati, da se nasilje prekine v tistem trenutku, potem morajo ugotoviti, ali morajo žrtvi kar koli ponuditi – zdravniško pomoč, varen prostor – in v vsakem primeru odstranijo storilca. Potem pa obveščajo naprej. Šolska svetovalna služba se mora takoj vključiti, treba je obvestiti ravnatelja, starše in, če ocenijo, da je potrebno, obvestijo center za socialno delo in policijo. Ta cela veriga je vzpostavljena in deluje.”

Po besedah Gregorja Pečana vse skupaj ni tako preprosto. Kljub prevelikemu številu predpisov in zakonov, ki urejajo delovanje šole (tisoč strani), so predpisi presplošni. Zato smo Pečana vprašali, kakšne pristojnosti ima ravnatelj, ko ima na šoli problematičnega učenca. Lahko ga odstrani iz razreda, a mora zagotoviti nadzor, za kar po navadi šola nima prostega učitelja. Lahko mu da opomin, trije pripeljejo do prešolanja, ne pa izključitve. Tu so šole v težavah in prepuščene same sebi – najti morajo namreč drugo šolo, ki bo sprejela učenca. Pečan zato pravi, da bi morala šolska zakonodaja vključevati možnost izključitve. Posebej težko pa je tudi takrat, ko starši s šolo ne sodelujejo in med njimi ni zaupanja. Glede na to, da tudi v družbi ni najbolj pozitivnih zgledov, je vzgojno poslanstvo šole zelo težko izpolnjevati.

“V državi, v kateri nihče ne preganja sovražnega govora, v kateri vsak vidi, kako se ti, če imaš dobrega odvetnika, ne zgodi nič, je težko potem šolam vzgajati otroke v ustreznem duhu. Zato je težko biti ravnatelj.” 

 


06.03.2020

Šerkezi M.

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


06.03.2020

Ali lahko zaradi koronavirusa brez stroškov odpoveste potovanje?

Novi koronavirus, ki se je iz Kitajske prenesel že v 60 držav, tudi v Slovenijo, sproža številna vprašanja. Med drugim, ali se je smiselno v tem času vseeno odpraviti na potovanje, ali je bolje v skrbi za lastno zdravje in varnost odpovedati že kupljen turistični paket oz. letalsko karto in nastanitev. Kolegica Simeona Rogelj se je o tem pogovarjala z Matjažem Jakinom iz Zveze potrošnikov Slovenije.


05.03.2020

Do teksaškega mita in nazaj, pogovor s profesorjem Calom Jillsonom

Teksašani so na Super torek 3. marca presenetili, ker so kljub drugačnim napovedim dali prednost Josephu Bidnu pred Berniem Sandersom. Teksas pa bo v ospredju slovenske pozornosti prihodnji teden. Ne le zaradi slovenske košarkarske zvezde Luke Dončića, ampak tudi zaradi slovensko-teksaške poslovne konference in projekta Teksas čuti Slovenijo, povezanega z Dončićevim matičnim klubom Dallas Mavericks. Mitom, zgodovini in aktualnemu političnemu trenutku v Teksasu namenjamo nekaj minut.


05.03.2020

Objekti Kemisa črne gradnje, sledi prepoved obratovanja

V Kemisu so doslej ves čas zatrjevali, da je odklop elektrike zgolj zaradi črne gradnje enega od objektov, to je bazena za požarno vodo, nesmiseln. Vendar smo dobili informacijo, da v inšpekcijski odločbi, ki jo je izdal gradbeni inšpektorat, jasno piše, da črna gradnja ni le objekt C, torej bazen, temveč tudi objekt A, torej glava stavba za skladiščenje odpadkov, stavba B pa nima uporabnega dovoljenja. To torej pomeni prepoved obratovanja za Kemis, čeprav tam za zdaj zatrjujejo, da odločbe še nimajo.


05.03.2020

Od sinoči tudi v Sloveniji okužba s koronavirusom

Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje zdaj pospešeno iščejo vse, ki so bili v tesnejših stikih z okuženim Slovencem. Okužba se bo zagotovo širila, kako hitro in kako široko je odvisno od gibanja okuženega in njegovih stikov z drugimi. Včeraj je kljub nenehnim opozorilom, naj vsi, ki sumijo na okužbo ne čakajo v čakalnicah pripel osebno k zdravniku v enega od ljubljanskih zdravstvenih domov.


04.03.2020

Redke bolezni

Kako izboljšati prepoznavanje in zdravljenje redkih bolezni, je v zadnjih letih postalo prioriteta in eden od pomembnejših izzivov, prepoznanih tudi na nivoju Evropske unije in nacionalnih vlad. Letošnja že šesta nacionalna konferenca ob evropskemu dnevu redkih bolezni (ta dan sicer obeležujemo 29. februarja), ki je bila včeraj na Brdu pri Kranju, je predstavila izzive in težave s katerimi se soočajo tako zdravniki kot bolniki z redkimi boleznimi ter njihovi svojci. Prispevek je pripravila Petre Medved.


04.03.2020

Prvo leto mandata varuha človekovih pravic Petra Svetine

V teh dneh mineva eno leto, odkar je vodenje institucije varuha človekovih pravic prevzel Peter Svetina. Standard spoštovanja človekovih pravic je po njegovi oceni pri nas visok, vendar pa na določenih področjih še vedno prihaja do kršitev človekovih pravic, zato ga pri nadaljnjem delu čaka še veliko izzivov. O prvem letu mandata in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje, se je z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina pogovarjala Lucija Dimnik Rikić


03.03.2020

Ukrepi v domovih za starejše ob virusu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


03.03.2020

Je vaša minimalna plača obračunan prav?

Na zvezo svobodnih sindikatov se je v zadnjem mesecu obrnilo okoli 2 tisoč delavcev, ki jih je zanimalo ali so njihove plače obračunane pravilno.


02.03.2020

Priznanja za delo v sistemu zaščite in reševanja

Ob mednarodnem dnevu civilne zaščite so bili na Brdu v ospredju prejemniki priznanj za delo v sistemu zaščite in reševanja. Najvišje priznanje je dobil Maks Lešnik, dolgoletni predsednik prostovoljnega gasilskega društva Maribor Studenci, ki je sedem desetletij prepleten z gasilstvom. Dobitnik Kipca civilne zaščite za življenjsko delo je v pogovoru z Aljano Jocif vznemirjeno priznal, da je kipec potrdil njegovo predanost gasilstvu.


02.03.2020

Slovenija in povečan pritisk migracij

Kakšen izziv za Slovenijo je lahko za Slovenijo nov okrepljen migrantski pritisk na področju varnosti, humanitarnosti in zagotavljanja mednarodne zaščite?


02.03.2020

Strah pred koronavirusom ni upravičen razlog za odpoved potovanja, pravijo zavarovalnice

Novi koronavirus je že nekaj časa glavna tema različnih spletnih popotniških forumov in popotniških skupin na družabnih omrežjih. Ali zdravstveno zavarovanje za tujino krije tudi zdravljenje zaradi epidemij? Ali zavarovanje rizika odpovedi potovanja še pride v poštev, če na primer prihodnji teden letimo z italijanskih letališč? Kaj pravzaprav krije in česa ne zavarovanje za primer odpovedi potovanj? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih postavili predstavniku Slovenskega zavarovalnega združenja Petru Filipu Jakopiču.


02.03.2020

Avstrijci meditirajo ob delih Zorana Mušiča

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


28.02.2020

Ob padcu meteorita se je zatreslo in močno počilo

Državna mreža potresnih opazovalnic je ob 10.32 zabeležila padec meteorita. Dogodek je zaznala tudi potresna opazovalnica Črešnjevec. Jure K. Čokl in astrofizičarka dr. Andreja Gomboc.


28.02.2020

Poraba sredstev za razvoj gozdarstva katastrofalno nizka

V obdobju od 2014 do 2020 je bilo za ukrepe gozdarstva namenjenih nekaj več kot 63 mio evrov, od tega je bila preko dosedanjih razpisov, porabljena samo četrtina sredstev. Da bi spodbuditi zanimanje za podpore za sanacijo gozdov, ureditev gozdnih vlak, vlaganja v gozdne prometnice, nakup sadik, vlaganja v pred- industrijsko predelavo lesa in v nakup mehanizacije za sečnjo, je kmetijsko ministrstvo skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico, Zavodom za gozdove in Zvezo lastnikov gozdov izvedlo serijo terenskih predstavitev razpisov na področju gozdarstva.


26.02.2020

Zasavske dobre zgodbe

Da v Zasavju nimajo le onesnaženega zraka in umazane industrije, pričajo mnogi primeri tehnološke in umetniške inovativnosti in ustvarjalnosti. Tomaž Berginc, generalni direktor ETI elektroelement iz Izlak je pojasnil, kako poteka robotizacija proizvodnje in kako prekvalifikacija delavcev, ki se veselijo novih znanj za nova delovna mesta. Tilen Sever, raziskovalec pri projektu OPERHA-2 v Steklarni Hrastnik nam je pojasnil, kako bodo za 15% zmanjšali ogljični odtis te hrastniške tovarne. V Hrastniku se po besedah župana Marka Funkla trudijo, da bi mladi prek stanovanjske zadruge prišli do primernih stanovanj po dostopnih cenah. Špela Pavli Perko, direktorica Delavskega doma Trbovlje, nam je povedala nekaj o odmevnem projektu novomedijskih umetnosti, ki jih gojija v Delavskem domu.


26.02.2020

Skrb za energetsko učinkovitost

Zagorski župan Matjaž Švagan predvideva ukrepe, usmerjene v energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost, v Trbovljah pa se ukvarjajo z ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka, saj ocenjujejo, da sta glavni vir onesnaženja individualna kurišča in promet. Županja Trbovelj Jasna Gabrič pa vse bolj ugotavlja, da je lokalna skupnost preveč prepuščena sama sebi.


26.02.2020

Onesnaženost zraka v Hrastniku

Po podatkih NIJZ je bilo mesto Hrastnik od vseh mest s prekomerno onesnaženim zrakom tisto mesto, ki je imelo med letoma 2016 in 2018 najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi srčnožilnih bolezni pred Trbovljami in Mariborom. Kljub temu je izpadlo s seznama ogroženih mest, saj merilna naprava, ki jo je ARSO postavil sredi športnega parka, ne zaznava več dovolj visoke onesnaženosti zraka. O onesnaženosti zraka smo se pogovarjali s Simono Perčič, dr. med. iz NIJZ, z Alenko Forte, dr. med. iz Zdravstvenega doma Trbovlje, ki je z nami delila izkušnje iz svoje dolgoletne zdravniške prakse na območju z največjo onesnaženostjo zraka in z Markom Funklom, županom Hrastnika, ki bi rad dosegel, da bi ARSO kakovost zraka meril na lokaciji, ki bi bila glede onesnaženosti primerljiva z drugimi onesnaženimi mesti, ne pa sredi športnega parka.


26.02.2020

Kam bi obiskovalca Trbovelj peljali otroci in s čim bi mu postregli

Glasbena šola, športni park, učna pot rudarjenja, trim steza, fitnes na prostem, muzej rudarstva, trboveljski dimnik in novi park z monolitom so točke, na katere bi obiskovalca peljali otroci iz trboveljske osnovne šole Tončke Čeč. Tiste, ki bi si vzeli dovolj časa, pa bi peljali po verigi zasavskih gorskih vrhov, ki obkrožajo dolino. Na koncu pa seveda še o tem, katere so tradicionalne jedi, ki bi jih gostu prinesli na mizo v teh krajih.


25.02.2020

Nedokončana zgodba električnih skirojev

Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi končno tudi določil pravila uporabe lahkih električnih vozil, to je skirojev in koles na električni pogon. Električnim vozilom se ne moremo izogniti, zato je treba najti način, na katerega bodo lahko sobivala z drugimi udeleženci v prometu.


Stran 127 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov