Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V javnosti odmeva primer nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi učencema, osumljenima spolnega napada na dve dekleti, kršil pravico do šolanja. Danes je tožilstvo odstopilo od pregona Merca, saj naj bo na prvi obravnavi Merc dodatno osvetljil vso zadevo. Nam pa se je zastavilo vprašanje, kako sploh lahko šole ukrepajo ob primerih hudega nasilja v šoli in kaj ta zgodba sporoča?
Primer Dušana Merca in kako lahko šole sploh ukrepajo v podobnih primerih
V javnosti odmeva primer nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi učencema, osumljenima spolnega napada na dve dekleti, kršil pravico do šolanja. Danes je tožilstvo odstopilo od pregona, saj naj bi nekdanji ravnatelj na prvi obravnavi dodatno osvetlil vso zadevo. Nam se je zastavilo vprašanje, kako sploh lahko šole ukrepajo ob primerih hudega nasilja v šoli in kaj ta zgodba sporoča.
Merc pravi, da se je kot ravnatelj odzval takoj, ko je izvedel za nasilje: “Treba je ukrepati takoj, treba je ukrepati odločno, potem se bomo pa pogovarjali.” Da je s prepovedjo prisotnosti pri pouku ubranil žrtvi pred nadaljnjo izpostavljenostjo psihičnemu in fizičnemu nasilju ter je zato deloval pravilno, menijo tudi Katja Bašič iz Združenja proti spolnemu zlorabljanju in Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva. Inšpektorat in tožilstvo pa sta najprej presodila, da gre za kršenje pravice do izobraževanja. Vse to je Dušan Merc zavrnil:
“Inšpektorat je hobotnica, ki je na ministrstvu že zelo dolgo. Problem je v tem, da ima strukturno napako: da so oni inšpektorji, o pedagogiki pa pojma nimajo. (…) Ta inšpektor, ki je bil tukaj, ni vedel popolnoma nič. In to je glavni greh. Napisal je ne vem koliko uredb, jaz sem vse zavrnil. Njegovih zapiskov je bilo 107 strani in za vsak njegov zapis sem napisal, da ni res, da se je zlagal.”
Navodila in predpisi ob pojavu nasilja na šoli so po mnenju Martine Vuk, državne sekretarke na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, jasni:
“Zaposleni na šoli morajo najprej posredovati, da se nasilje prekine v tistem trenutku, potem morajo ugotoviti, ali morajo žrtvi kar koli ponuditi – zdravniško pomoč, varen prostor – in v vsakem primeru odstranijo storilca. Potem pa obveščajo naprej. Šolska svetovalna služba se mora takoj vključiti, treba je obvestiti ravnatelja, starše in, če ocenijo, da je potrebno, obvestijo center za socialno delo in policijo. Ta cela veriga je vzpostavljena in deluje.”
Po besedah Gregorja Pečana vse skupaj ni tako preprosto. Kljub prevelikemu številu predpisov in zakonov, ki urejajo delovanje šole (tisoč strani), so predpisi presplošni. Zato smo Pečana vprašali, kakšne pristojnosti ima ravnatelj, ko ima na šoli problematičnega učenca. Lahko ga odstrani iz razreda, a mora zagotoviti nadzor, za kar po navadi šola nima prostega učitelja. Lahko mu da opomin, trije pripeljejo do prešolanja, ne pa izključitve. Tu so šole v težavah in prepuščene same sebi – najti morajo namreč drugo šolo, ki bo sprejela učenca. Pečan zato pravi, da bi morala šolska zakonodaja vključevati možnost izključitve. Posebej težko pa je tudi takrat, ko starši s šolo ne sodelujejo in med njimi ni zaupanja. Glede na to, da tudi v družbi ni najbolj pozitivnih zgledov, je vzgojno poslanstvo šole zelo težko izpolnjevati.
“V državi, v kateri nihče ne preganja sovražnega govora, v kateri vsak vidi, kako se ti, če imaš dobrega odvetnika, ne zgodi nič, je težko potem šolam vzgajati otroke v ustreznem duhu. Zato je težko biti ravnatelj.”
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V javnosti odmeva primer nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi učencema, osumljenima spolnega napada na dve dekleti, kršil pravico do šolanja. Danes je tožilstvo odstopilo od pregona Merca, saj naj bo na prvi obravnavi Merc dodatno osvetljil vso zadevo. Nam pa se je zastavilo vprašanje, kako sploh lahko šole ukrepajo ob primerih hudega nasilja v šoli in kaj ta zgodba sporoča?
Primer Dušana Merca in kako lahko šole sploh ukrepajo v podobnih primerih
V javnosti odmeva primer nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi učencema, osumljenima spolnega napada na dve dekleti, kršil pravico do šolanja. Danes je tožilstvo odstopilo od pregona, saj naj bi nekdanji ravnatelj na prvi obravnavi dodatno osvetlil vso zadevo. Nam se je zastavilo vprašanje, kako sploh lahko šole ukrepajo ob primerih hudega nasilja v šoli in kaj ta zgodba sporoča.
Merc pravi, da se je kot ravnatelj odzval takoj, ko je izvedel za nasilje: “Treba je ukrepati takoj, treba je ukrepati odločno, potem se bomo pa pogovarjali.” Da je s prepovedjo prisotnosti pri pouku ubranil žrtvi pred nadaljnjo izpostavljenostjo psihičnemu in fizičnemu nasilju ter je zato deloval pravilno, menijo tudi Katja Bašič iz Združenja proti spolnemu zlorabljanju in Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva. Inšpektorat in tožilstvo pa sta najprej presodila, da gre za kršenje pravice do izobraževanja. Vse to je Dušan Merc zavrnil:
“Inšpektorat je hobotnica, ki je na ministrstvu že zelo dolgo. Problem je v tem, da ima strukturno napako: da so oni inšpektorji, o pedagogiki pa pojma nimajo. (…) Ta inšpektor, ki je bil tukaj, ni vedel popolnoma nič. In to je glavni greh. Napisal je ne vem koliko uredb, jaz sem vse zavrnil. Njegovih zapiskov je bilo 107 strani in za vsak njegov zapis sem napisal, da ni res, da se je zlagal.”
Navodila in predpisi ob pojavu nasilja na šoli so po mnenju Martine Vuk, državne sekretarke na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, jasni:
“Zaposleni na šoli morajo najprej posredovati, da se nasilje prekine v tistem trenutku, potem morajo ugotoviti, ali morajo žrtvi kar koli ponuditi – zdravniško pomoč, varen prostor – in v vsakem primeru odstranijo storilca. Potem pa obveščajo naprej. Šolska svetovalna služba se mora takoj vključiti, treba je obvestiti ravnatelja, starše in, če ocenijo, da je potrebno, obvestijo center za socialno delo in policijo. Ta cela veriga je vzpostavljena in deluje.”
Po besedah Gregorja Pečana vse skupaj ni tako preprosto. Kljub prevelikemu številu predpisov in zakonov, ki urejajo delovanje šole (tisoč strani), so predpisi presplošni. Zato smo Pečana vprašali, kakšne pristojnosti ima ravnatelj, ko ima na šoli problematičnega učenca. Lahko ga odstrani iz razreda, a mora zagotoviti nadzor, za kar po navadi šola nima prostega učitelja. Lahko mu da opomin, trije pripeljejo do prešolanja, ne pa izključitve. Tu so šole v težavah in prepuščene same sebi – najti morajo namreč drugo šolo, ki bo sprejela učenca. Pečan zato pravi, da bi morala šolska zakonodaja vključevati možnost izključitve. Posebej težko pa je tudi takrat, ko starši s šolo ne sodelujejo in med njimi ni zaupanja. Glede na to, da tudi v družbi ni najbolj pozitivnih zgledov, je vzgojno poslanstvo šole zelo težko izpolnjevati.
“V državi, v kateri nihče ne preganja sovražnega govora, v kateri vsak vidi, kako se ti, če imaš dobrega odvetnika, ne zgodi nič, je težko potem šolam vzgajati otroke v ustreznem duhu. Zato je težko biti ravnatelj.”
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Neveljaven email naslov