Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Medtem ko Slovenci spet obujamo tradicijo poprtnika, Italijani vztrajajo pri panetonu, Madžari pa vse bolj uspešno izvažajo "kurtoskalacs"
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Poprtnik je obredni božični kruh, ki se ga peče za božič ali ob svetih treh kraljih. Je iz boljšega testa, lepo okrašen z verskimi simboli ali drugimi napisi in okraski, zelo pogosti so ptički, ki jih mora biti toliko, kot je otrok v hiši. Z njim je povezano tudi veliko šeg, pravi Metka Starič iz Zavoda Parnas, ki skrbi, da znanje o pripravi poprtnika na številnih delavnicah prehaja tudi na mlajše rodove.
“Fantje recimo so hodili pokušat poprtnik po hišah, večkrat ga je pokusil, bolj je bilo možno, da bo dobil dobro ženo pri tisti hiši … Če je poprtnik počil, je to pomenilo, da bo gospodinja še pekla ali da bo iz tiste strani prišel ženin k hiši.”
Tudi drugi slovanski narodi so ohranili tradicijo božičnega kruha, Hrvati pečejo božičnjak in župnek, Srbi so zelo ponosni na svojo česnico, v katero skrijejo kovanec. Bolgari poznajo koledno pitko, poseben kruh ob božiču spečejo tudi Čehi, Slovaki, Poljaki, Rusi, Ukrajinci … Sicer pa na Poljskem in Češkem v božičnem času najdete tudi trdelnik, kakor tam imenujejo sicer madžarsko sladico kurtoskalacs. Ta ima izvor v Transilvaniji v Romuniji, madžarski izseljenci pa so jo ponesli po vsem svetu. Te “sladke dimnike” dobro poznajo Prekmurci, pred kratkim pa je pekarnica kurtoškolačev odprla vrata tudi v Ljubljani. Sestri Maša in Špela Debevc sta se nad njimi navdušili na Češkem, tu pa jih pečeta pod blagovno znamko Sisters Kurtoš.
“Poleg tradicionalnih posipov, kot so cimet, sladkor, vanilijev sladkor, lahko dobite tudi kurtoše z lešniki, pistacijami, nutelo ali marmelado. Poleg tega sva madžarski recepti nekoliko nadgradili, poleti jih polniva s sladoledom, pečeva pa tudi slane kurtoše, ki jih napolnimo z zelenjavo, sirom, mesom …”
V Italiji pa si božič težko predstavljajo brez panetona. Tega dobro poznajo tudi Primorci. Avtor monografije o panetonu in organizator prireditve Re Panettone Stanislao Porzio iz Milana si prizadeva, da bi umetnost priprave panetona uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Tradicija panetona sega daleč v 15. stoletje, prvega pa pripisujejo pozabljivosti kuharja milanske grofovske družine Sforza.
“Ob ognju naj bi pozabil kolač, ki se je seveda zažgal. Njegov pomočnik Toni je s svojo izvirnostjo kreiral kolač, v katerega je zamesil naravni kvas. Tako je v naglici nastal kolač, ki ga danes poznamo pod imenom paneton. Kuharski pomočnik Toni je bil deležen velike pohvale in postal slaven, kolač pa je po njem dobil ime »Pane di Toni« – Tonijev kruh, kar se je sčasoma prelevilo v panettone.”
V Italiji tako vsako leto prodajajo med 50 in 75 milijonov panetonov, pojavljajo se vedno nove različice in nadevi, najbolj priljubljen pa ostaja klasičen milanski paneton, ki vsebuje le kandirano sadje, pomarančne lupine in rozine.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Medtem ko Slovenci spet obujamo tradicijo poprtnika, Italijani vztrajajo pri panetonu, Madžari pa vse bolj uspešno izvažajo "kurtoskalacs"
Kruh, ki je danes povsem običajno in vsakodnevno živilo, je imel nekoč veliko večji pomen. Pomenil je blagostanje, obilje, praznik. Sploh tisti beli, iz pšenične moke, je pri manj premožnih na mizi stal le ob božiču in veliki noči. Prav z božičnimi prazniki pa je povezanih nekaj posebnih oblik božičnega kruha. Slovenci smo tako v zadnjih letih spet začeli oživljati že skoraj pozabljeni poprtnik, Italijani že več kot 500 let prisegajo na paneton, Madžari pa svoj kurtoskalacs že pridno tržijo po vsem svetu.
Poprtnik je obredni božični kruh, ki se ga peče za božič ali ob svetih treh kraljih. Je iz boljšega testa, lepo okrašen z verskimi simboli ali drugimi napisi in okraski, zelo pogosti so ptički, ki jih mora biti toliko, kot je otrok v hiši. Z njim je povezano tudi veliko šeg, pravi Metka Starič iz Zavoda Parnas, ki skrbi, da znanje o pripravi poprtnika na številnih delavnicah prehaja tudi na mlajše rodove.
“Fantje recimo so hodili pokušat poprtnik po hišah, večkrat ga je pokusil, bolj je bilo možno, da bo dobil dobro ženo pri tisti hiši … Če je poprtnik počil, je to pomenilo, da bo gospodinja še pekla ali da bo iz tiste strani prišel ženin k hiši.”
Tudi drugi slovanski narodi so ohranili tradicijo božičnega kruha, Hrvati pečejo božičnjak in župnek, Srbi so zelo ponosni na svojo česnico, v katero skrijejo kovanec. Bolgari poznajo koledno pitko, poseben kruh ob božiču spečejo tudi Čehi, Slovaki, Poljaki, Rusi, Ukrajinci … Sicer pa na Poljskem in Češkem v božičnem času najdete tudi trdelnik, kakor tam imenujejo sicer madžarsko sladico kurtoskalacs. Ta ima izvor v Transilvaniji v Romuniji, madžarski izseljenci pa so jo ponesli po vsem svetu. Te “sladke dimnike” dobro poznajo Prekmurci, pred kratkim pa je pekarnica kurtoškolačev odprla vrata tudi v Ljubljani. Sestri Maša in Špela Debevc sta se nad njimi navdušili na Češkem, tu pa jih pečeta pod blagovno znamko Sisters Kurtoš.
“Poleg tradicionalnih posipov, kot so cimet, sladkor, vanilijev sladkor, lahko dobite tudi kurtoše z lešniki, pistacijami, nutelo ali marmelado. Poleg tega sva madžarski recepti nekoliko nadgradili, poleti jih polniva s sladoledom, pečeva pa tudi slane kurtoše, ki jih napolnimo z zelenjavo, sirom, mesom …”
V Italiji pa si božič težko predstavljajo brez panetona. Tega dobro poznajo tudi Primorci. Avtor monografije o panetonu in organizator prireditve Re Panettone Stanislao Porzio iz Milana si prizadeva, da bi umetnost priprave panetona uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Tradicija panetona sega daleč v 15. stoletje, prvega pa pripisujejo pozabljivosti kuharja milanske grofovske družine Sforza.
“Ob ognju naj bi pozabil kolač, ki se je seveda zažgal. Njegov pomočnik Toni je s svojo izvirnostjo kreiral kolač, v katerega je zamesil naravni kvas. Tako je v naglici nastal kolač, ki ga danes poznamo pod imenom paneton. Kuharski pomočnik Toni je bil deležen velike pohvale in postal slaven, kolač pa je po njem dobil ime »Pane di Toni« – Tonijev kruh, kar se je sčasoma prelevilo v panettone.”
V Italiji tako vsako leto prodajajo med 50 in 75 milijonov panetonov, pojavljajo se vedno nove različice in nadevi, najbolj priljubljen pa ostaja klasičen milanski paneton, ki vsebuje le kandirano sadje, pomarančne lupine in rozine.
V naslednjih minutah bomo dali besedo delavcem, ki opravljajo najbolj stresna in fizično zahtevna dela. Poiskali smo sogovornike med natakarji, rudarji in medicinskimi sestrami, ki bodo pojasnili, zakaj kljub visokim obremenitvam vztrajajo in kje vidijo poslanstvo svojega dela. Delavci, skriti pred očmi javnosti, ki v dnevnih nočnih izmenah vsak dan opravljajo delovne obveznosti. Pogovarjali smo se z medicinsko sestro, rudarjem in natakarjem. Kakšna dela opravljajo in kako poteka njihov vsakdan so nam zaupali Ana Pograjc, Aleksander Kavčnik in Herman Pančur.
1. maja se začne uveljavljati pravilnik o poklicnih boleznih. Odslej bodo delojemalci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Pravilnik določa postopek ugotavljanja poklicne bolezni, priložen je tudi obsežnejši seznam teh bolezni. Poklicno bolezen bo ugotavljala komisija kliničnega inštituta za medicino dela. Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lučka Böhm je ena od redkih posameznikov, ki je omogočila, da je Slovenija po 30 letih neurejenosti na tem področju končno dobila sodoben pravilnik. Gosti jo Urška Valjavec.
Predstavljajte si dan v starem veku – pred več kot dvema tisočletjema, še preden je Rim postal mogočno mesto templjev in palač. Novi tematski park Roma World v Castel Romanu blizu Večnega mesta obiskovalcem ponuja točno to: da se za nekaj ur prelevijo v legionarje, gladiatorje, matrone in tabernáre. No, ali pa si jih vsaj ogledajo, in se ob zabavi še česa naučijo. Tako je storil tudi Janko Petrovec.
Vojaške organizacije so sestavni del človeške zgodovine, položaj oboroženih sil v družbi pa se je skozi stoletja močno spreminjal. Slovenska vojska je danes poklicna vojska, Slovenija je članica zveze NATO. To vpliva na poklicne zahteve pripadnikov in pripadnic oboroženih sil. Kako? Na to vprašanje odgovarja znanstvena monografija - Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine, ki jo je izdala založba FDV. Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta, ki so ga izvedli raziskovalci Fakultete za družbene vede in Mirovnega inštituta. V posebni oddaji ob 17.00 na Prvem programu smo ponovili pogovor, ki ga je za Intelekto o vojaških družinah pripravila Urška Henigman.
V poletni sezoni se skozi Ilirsko Bistrico, Kočevsko, Belo Krajino in druge pokrajine ob naši južni meji valijo trume turistov. Žal so to pogosto le tranzitni gosti na poti do Istre, Kvarnerja, Zagreba in drugih poletnih turističnih destinacij. Kako mimovozeče turiste vsaj kak dan zadržati tudi pri njih, so se pretekli teden spraševali turistični ponudniki v Ilirski Bistrici na prvi Poslovni borzi lokalnih ponudnikov iz čezmejnega območja od Ilirske Bistrice do Reke. Zamisel zanjo sta dala Turistično informacijski center Ilirska Bistrica in Društvo turističnih novinarjev Slovenije.
Da je pes človekov najboljši prijatelj, ni treba posebej poudarjati. Nekaterim psom pa so zaupane tudi posebne naloge. Med njimi so tudi psi vodniki slepih. Vsako zadnjo sredo v aprilu zaznamujemo njihov dan - mednarodni dan psov vodnikov slepih. Kako jih šolajo, kaj pomeni pes slepemu uporabniku in kakšni so pogoji, da slepa oseba dobi psa vodnika, o tem pa v prispevku Petre Medved.
Jutri se začne glasovanje za »Najučiteljico« oz. »Najučitelja leta«. Pod okriljem Partnerstva za spremembe, AmCham Slovenija in časnika Delo je komisija, sestavljena iz predstavnikov gospodarstva, šolstva, medijev in znanosti, izbrala pet letošnjih super finalistov - učiteljev, ki delajo dobro, drugače in ki svoje delo opravljajo s srcem ter ga čutijo kot poslanstvo. Med izbranci je tudi mlada učiteljica Laura Mohorko Kumer iz Osnovne šole Cirkulane-Zavrč sredi Haloz. Zmagovalca bodo razglasili 17. maja. Poleg naziva najučitelj oziroma najučiteljica bo prejel udeležbo na mednarodni izmenjavi ali na poslovno-razvojni delegaciji v ZDA ter uvrstitev na svetovni izbor Global Teacher Prize v prihodnjem letu.
Energetska transformacija je lahko priložnost za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in čistejše okolje. Če pri tem zamudimo, pa imamo problem. Tako pravi pionir električnih vozil pri nas Andrej Pečjak. Po njegovem je sicer vladni načrt 200 tisoč električnih vozil do leta 2030 uresničljiv, a se bo morala država podvizati z ukrepi.
18. maja 2023 bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prvič pri nas Festival duševnega zdravja, namenjen prav vsem generacijam. Stojnice, predavanja in delavnice bodo ponujale najrazličnejše vsebine s področja duševnega zdravja za prav vse starosti. Gosta: Rade Pribakovič Brinovec, namestnik strokovnega direktorja NIJZ in Jelka Novak Katona, vodja komuniciranja programa MIRA
Po desetletju premora se na Prvi program Radia Slovenija vrača Festival slovenskega šansona, opoldne so ga predstavili v Kulturnem domu Krško. Tam bo potekal tudi prvi predizbor, in sicer 6. maja, še eden nato 14. maja v Murski Soboti. Zaključna prireditev nas čaka jeseni, oktobra v Rogaški Slatini.
Vsak glas šteje, fige bomo držali do konca, pravi dolgoletni diplomat Roman Kirn, ki je pred leti vodil uspešno slovensko kampanjo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu. Tokrat se Slovenija za ta položaj poteguje tretjič; nazadnje jo je leta 2011 porazil Azerbajdžan. Kaj se lahko naučimo iz takratnih napak? Zdi se, da je slovenska diplomacija aktivna; v minulih tednih se je osredotočila na Afriko. Ob konferenci Dan Afrike na Brdu pri Kranju, je Romana Kirna pred mikrofon povabila Jolanda Lebar.
V medijih je pred dnevi zaokrožila novica o bodoči učiteljici, ki je na eni od mariborskih osnovnih šol opravljala obvezno prakso. Ker gre za transspolno osebo, so po spletu začele krožiti zmerljivke, predvsem pa neodobravanje, češ da otrok ne more učiti moški z brado, ličili in čevlji s peto. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kako vključujoč je šolski sistem – tudi do učencev in učenk, ki so del LGBTIQ+ skupnosti.
Javna agencija za raziskovalno dejavnost je predstavila ukrepe, ki jih izvaja v sklopu Načrta za okrevanje in odpornost. Gre za nacionalni program reform in naložb, s katerimi želi država ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije ter nasloviti izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod. Agencija je tako objavila javni razpis za sofinanciranje dolgoročnejših raziskovalno-inovacijskih programov in javni poziv za sofinanciranje projektov in programov s področja mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev ter raziskovalnih organizacij. So se pa na razpis kritično odzvale nekatere organizacije, ki opozarjajo, da izključuje zasebne raziskovalne organizacije, s čimer agencija domnevno krši zakonodajo.
Mediji smo pozorno spremljali 33urno reševalno akcijo ponesrečene jamarke iz 100 metrov globoke še neraziskane Vranjedolske jame pri Dolenji vasi pri Cerknici. 33letna domačinka Ana je v Kliničnem centru v Ljubljani – kakšno je njeno zdravstveno stanje, ne vemo, upamo pa, da bo okrevala. V akciji je sodelovalo 150 ljudi, med njimi je bilo 65 jamarskih reševalcev in med temi tudi fotografinja in jamarska reševalka Mateja Mazgan Senegačnik.
Danes je slovenski dan okoljskega dolga. To po izračunih organizacije Global Footprint Network pomeni, da bi človeštvo, če bi vsi živeli tako kot v Sloveniji, od začetka leta do danes že porabilo vse naravne vire, kolikor jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Ali povedano drugače, ob našem stilu življenja bi za dolgoročno vzdržnost potrebovali skoraj tri Zemlje in pol. O tem, zakaj naš način življenja ni dolgoročno vzdržen in kaj moramo spremeniti, smo se pogovarjali z Boštjanom Remicem iz Focusa - društva za sonaraven razvoj.
Glavno vlogo projekta Noč ima svojo moč 2023 letos prevzemajo travniške rastline. Sodelujoči so vabljeni k raziskovanju in sestavljanju zemljevida Slovenije s 14 različnimi travniškimi rastlinami, ki bodo hkrati služile tudi kot indikator tal, na katerih rastejo. To je pomemben korak k ozaveščanju o pomembnosti tega naravnega vira ter k opolnomočenju za kritično razmišljanje in znanstveno mišljenje. Projekt, ki je zasnovan na tesnem sodelovanju različnih ustanov, organizacij in posameznikov, je predstavil direktor Ustanove Hiša eksperimentov Miha Kos.
Žigan Krajnčan se je v preteklih letih posvečal predvsem plesu in koreografiji, leta 2020 pa je v predstavi Fusion with Myself združil gib z glasbo. Fuzija teh dveh umetniških smeri ga od takrat vodi v nova raziskovanja. V začetku meseca aprila je tako izdal svoj glasbeni prvenec z naslovom Fusion Reactor. Alum bo 19. aprila 2023 predstavil v Cukrarni v Ljubljani.
Zveza paraplegikov Slovenije je danes ob svoji 54. obletnici ustanovitve pripravila slavnostno skupščino v Domu paraplegikov v Pacugu in tako zaznamovala dan slovenskih paraplegikov in tetraplegikov, ki je bil včeraj. Slavnostni skupščini sledi strokovni program »Izzivi paraplegije«, predstavljajo pa tudi nacionalno kampanjo Vključen svet o pomenu zaposlovanja invalidov. Petra Medved je ob tej priložnosti pred mikrofon povabila predsednika Zveze paraplegikov Slovenije Daneta Kastelica.
Slovenska filantropija od leta 2010 pripravlja Dan za spremembe z namenom povabiti ljudi k sooblikovanju boljše družbe, jih spodbuditi, da se v svojem okolju povežejo in prek različnih akcij rešujejo aktualne probleme in izboljšujejo kakovost bivanja. S sloganom Ne prepuščaj se toku, SPREMINJAJ tudi TI! nagovarjajo prebivalce Slovenije, da vsaj za en dan postanejo prostovoljci in prostovoljke. Letošnji dan za spremembe poteka 15. aprila hkrati s svetovnim dnevom mladih prostovoljcev, različne akcije - od medgeneracijskega povezovanja do čiščenja okolja - se bodo vrstile skozi ves april. Po dveh letih zatišja bo to ena izmed večjih akcij do zdaj, je Lani Furlan povedala Tjaša Arko, vodja programa prostovoljstva na Slovenski filantropiji.
Neveljaven email naslov