Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.
Gre za eno od najbolj onesnaženih področij v Sloveniji
Zemlja v celjski kotlini je ponekod močno onesnažena s težkimi kovinami, na območju stare Cinkarne so na primer kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot 100-krat, kritične vrednosti kadmija za 580-krat. Analize so pokazale, da te kovine pronicajo tudi v podtalnico. Koncentracija trdnih delcev ali PM 10 delcev v zraku je bila lani presežena 29 krat, predlani pa kar 57 krat. Zrak je približno tako onesnažen kot v Zasavju.
Razlogi za stanje so predvsem kombinacija treh dejavnikov. Prvi je promet, avtocesta poteka mimo mesta, številni avtomobili se valijo tudi skozi mesto. Drugi: kurišča, v okolici se še vedno številna gospodinjstva grejejo s kurjenjem lesa. Tretji pa je sama lega. Celje namreč leži v kotlini in je zaradi tega slabo prevetreno. Večkrat pride tudi do temperaturne inverzije, ko se težji in hladnejši zrak iz višine spusti k tlom.
Pri onesnaženosti zemlje pa gre za stara bremena. Industrializacija mesta ob Savinji se je začela v 19. stoletju, ko o okoljevarstvu ni bilo ne duha ne sluha. Enako je bilo tudi po drugi svetovni vojni. Pozneje je industrija sicer začela okolje precej manj obremenjevati, nekatera podjetja so propadla, tak primer je Emo, zdajšnja proizvodnja Cinkarne ustreza najvišjim okoljskim standardom. Zrak je zato precej čistejši, zaradi čistilnih naprav so manj onesnaženi tudi vodotoki, a težke kovine v zemlji so ostale. Pred tem problemom pa si je tako država kot tudi občina dolgo zatiskala oči.
S sanacijo igrišč v celjskih vrtcih bi lahko začeli že pred skoraj 15. leti. Že analiza iz leta 2005 je pokazala, da je zemlja na igriščih močno onesnažena s težkimi kovinami. A se je občina sanacije prvega vrtca lotila šele pred dvema letoma, ko so v javnost prišli rezultati nove analize, ki so jo naročili straši. Zdaj tudi tempo sanacije celjskih vrtcev poteka zelo počasi, občina je namreč v dveh letih od dvanajstih vrtcev sanirala le dva. Resnici na ljubo je treba povedati, da je to za občino zelo velik finančni zalogaj. No, novi okoljski minister Jure Leben je pred dobrima dvema mescema obljubil, da bo država obnovo vrtcev prevzela. Onesnaženo zemljo z neoporečno v preostalih desetih vrtcih bodo predvidoma zamenjali do konca leta 2020, je pojasnil državni sekretar Aleš Prijon:
Pomembno je poudariti, da so vsi ti vrtci občinski, zato je to v principu občinski problem. Ker gre za najranljivejšo skupino, to so otroci, se je minister odločil, da bo tukaj vskočila država. Dokumenti gredo še medresorsko usklajevanje, računamo, da bodo januarja sprejeti in se potem lahko pristopi k sami fizični sanaciji.
Odzval pa se je tudi že koordinator celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar, ki že vrsto let opozarja na te probleme:
Minister Leben je držal obljubo in pripravili so odlok o sanaciji vrtcev. Zdaj je na potezi tudi občina, da bo k sanaciji pristopila resno in pomagala izvesti sanacijske ukrepe.
Po njegovem mnenju bi bil zaradi kompleksnosti onesnaževanja na tem področju primernejši zakon, a je “tudi odlok boljši kot nič“.
Več o tej tematiki pa lahko poslušate v posnetku oglašanja.
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.
Gre za eno od najbolj onesnaženih področij v Sloveniji
Zemlja v celjski kotlini je ponekod močno onesnažena s težkimi kovinami, na območju stare Cinkarne so na primer kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot 100-krat, kritične vrednosti kadmija za 580-krat. Analize so pokazale, da te kovine pronicajo tudi v podtalnico. Koncentracija trdnih delcev ali PM 10 delcev v zraku je bila lani presežena 29 krat, predlani pa kar 57 krat. Zrak je približno tako onesnažen kot v Zasavju.
Razlogi za stanje so predvsem kombinacija treh dejavnikov. Prvi je promet, avtocesta poteka mimo mesta, številni avtomobili se valijo tudi skozi mesto. Drugi: kurišča, v okolici se še vedno številna gospodinjstva grejejo s kurjenjem lesa. Tretji pa je sama lega. Celje namreč leži v kotlini in je zaradi tega slabo prevetreno. Večkrat pride tudi do temperaturne inverzije, ko se težji in hladnejši zrak iz višine spusti k tlom.
Pri onesnaženosti zemlje pa gre za stara bremena. Industrializacija mesta ob Savinji se je začela v 19. stoletju, ko o okoljevarstvu ni bilo ne duha ne sluha. Enako je bilo tudi po drugi svetovni vojni. Pozneje je industrija sicer začela okolje precej manj obremenjevati, nekatera podjetja so propadla, tak primer je Emo, zdajšnja proizvodnja Cinkarne ustreza najvišjim okoljskim standardom. Zrak je zato precej čistejši, zaradi čistilnih naprav so manj onesnaženi tudi vodotoki, a težke kovine v zemlji so ostale. Pred tem problemom pa si je tako država kot tudi občina dolgo zatiskala oči.
S sanacijo igrišč v celjskih vrtcih bi lahko začeli že pred skoraj 15. leti. Že analiza iz leta 2005 je pokazala, da je zemlja na igriščih močno onesnažena s težkimi kovinami. A se je občina sanacije prvega vrtca lotila šele pred dvema letoma, ko so v javnost prišli rezultati nove analize, ki so jo naročili straši. Zdaj tudi tempo sanacije celjskih vrtcev poteka zelo počasi, občina je namreč v dveh letih od dvanajstih vrtcev sanirala le dva. Resnici na ljubo je treba povedati, da je to za občino zelo velik finančni zalogaj. No, novi okoljski minister Jure Leben je pred dobrima dvema mescema obljubil, da bo država obnovo vrtcev prevzela. Onesnaženo zemljo z neoporečno v preostalih desetih vrtcih bodo predvidoma zamenjali do konca leta 2020, je pojasnil državni sekretar Aleš Prijon:
Pomembno je poudariti, da so vsi ti vrtci občinski, zato je to v principu občinski problem. Ker gre za najranljivejšo skupino, to so otroci, se je minister odločil, da bo tukaj vskočila država. Dokumenti gredo še medresorsko usklajevanje, računamo, da bodo januarja sprejeti in se potem lahko pristopi k sami fizični sanaciji.
Odzval pa se je tudi že koordinator celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar, ki že vrsto let opozarja na te probleme:
Minister Leben je držal obljubo in pripravili so odlok o sanaciji vrtcev. Zdaj je na potezi tudi občina, da bo k sanaciji pristopila resno in pomagala izvesti sanacijske ukrepe.
Po njegovem mnenju bi bil zaradi kompleksnosti onesnaževanja na tem področju primernejši zakon, a je “tudi odlok boljši kot nič“.
Več o tej tematiki pa lahko poslušate v posnetku oglašanja.
Kupci po novem na maloprodajnem računu lahko za vse vrste in kose mesa razberejo ali je v trgovinski mesnici kupljeno meso slovenskega porekla. Od začetka meseca novembra je namreč v veljavi sprememba pravilnika o zagotavljanju sledljivosti porekla za nepredpakirano sveže goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso. Ta sprememba omogoča vpogled v količinske tokove mesa živali rojenih v slovenskih hlevih in preprečuje morebitna zavajanja glede porekla. Nove zahteve glede označevanja sicer zadevajo samo trgovce, ki prodajajo meso v mesnicah, ne pa tudi gostinske prodaje ali javne zavode. Jernejka Drolec se je o tem pogovarjala s predstavniki rejcev, mesne industrije in trgovci.
Ob današnjem svetovnem dnevu romskega jezika, ki ga zaznamujemo od leta 2008 smo se pogovarjali z jezikoslovko in naravno govorko prekmurske romščine, Samanto Baranja. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo okoli tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. S Samanto Baranja se je pogovarjal Sandi Horvat.
V današnji praznični oddaji na dan spomina na mrtve gostimo predsednico Slovenskega društva hospic Renato Jakob Roban; zdravnico onkologinjo, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednico Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Majo Ebert Moltara ter publicistko in ambasadorko akcije nevladnih organizacij Rad imam življenje Manco Košir. O odnosu do starejših in bolnih ter o smrti in zavedanju o naši minljivosti so med drugim premišljevale v pogovoru z Natašo Lang.
Empatija je v današnjem svetu cenjena. Ali bi bila zaželena tudi, če bi poznali njene temne plati?
Danes praznujemo dan reformacije. Ta v slovenskem prostoru temelji na podobi Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina in Adama Bohoriča; šolski učbeniki, tudi mediji, velikokrat zanemarjajo prispevek prekmurskih protestantskih duhovnikov in učiteljev za razvoj slovenske identitete na levem bregu reke Mure. V tokratni praznični oddaji, ki smo ji dali naslov Prekmurski protestantizem v medijih nekoč in danes, gosta zgodovinarka Darja Kerec in evangeličanski duhovnik Aleksander Erniša osvetljujeta pomen protestantizma za današnji čas in podobo protestantizma v medijih danes in nekoč v Prekmurju.
Tomaž Hostnik, 31-letni klasično izobraženi pianist in skladatelj, je eden največjih posebnežev slovenskega šansona. Njegov opus polni več kot sto skladb v slovenskem jeziku, kar vključuje celotne repertoarje zasedb Vudlenderji, Drajnarjuva vampa in Hostnik pa Krečič. Piše glasbo za otroke, film in gledališče.V svojih pesmih se pogosto loteva obskurnih tematik in nenavadnih človeških značajev. Skladba Dekle iz zlatih sanj, s katero se je kot zadnji, deseti tekmovalec predstavil na letošnjem festivalu šansona, je subverzivna predelava klišejskega formata ljubezenske pesmi; gre namreč za 'ljubezenski' spev predatorja nič hudega sluteči žrtvi. Šanson je oblečen v razgibano, igrivo glasbeno formo, v kateri se popularnoglasbene zvrsti spojijo s klasičnim glasbenim znanjem. S Tomažem Hostnikom se je pogovarjal glasbeni urednik urednik Andrej Prezelj.
Tomaž Domicelj že več kot 55 let dejaven na slovenskem popularnem glasbenem prizorišču. Slovencem je s prepesnitvami približal poezijo ameriških in britanskih protestnih pesnikov in njihova življenja. Prenekatera karierna izkušnja je povezana tudi z delom v slovenski redakciji BBC-ja. Vedoželjno je spremljal dogajanje na svetovni glasbeni sceni, saj med poznavalci velja za potujoči leksikon," nagrajenca Tomaža Domicelja utemeljuje žirija. "V zajetnem avtorskem opusu najdemo veliko besedil za znane slovenske izvajalce, sodelovanja na festivalih pop, rock in narečne glasbe ter producentsko delo za velikokrat tudi mlajše izvajalce. Glasbene dosežke izpričuje s tehtnimi albumi, lahko pa se pohvali tudi z nekaj ponarodelimi pesmimi. S Tomažem Domiceljem se je pogovarjala glasbena urednica Teja Klobčar.
S člani žirije, ki bo na koncu odločila, kateri šanson je bil letos najboljši, se je pogovarjal glasbeni urednik Andrej Prezelj. Šanson leta 2023 bodo izbrali Leon Firšt, Boštjan Gombač, Vita Mavrič, Mia Žnidarič in Slavko Pregl.
Verjetno eden najbolj znanih in najbolj aktivnih Slatinčanov, Aleksander Jurkovič, znan tudi pod umetniškim imenom Nani Poljanec, je strasten zbiratelj. Pa tudi ljubitelj šansona, saj je ob prireditvi Festival slov. šansona na ogled tudi njegova razstava o zgodovini tega festivala. In ko Radio Slovenija praznuje 95. rojstni dan, Nani Poljanec slavi 35 let svojega kulturnega ustvarjanja. O njegovih zbirkah, prireditvah v okviru KunstFestivala in odnosu do šansona in radija se je z 'ljudskim ustvarjalcem', ko t si pravi sam, pogovarjala Andreja Čokl.
Franci Plohl je bil duša in srce festivala šansona v Rogaški Slatini ob njegovih začetkih. V terenskem studiu ga je gostila glasbena urednica Simona Moličnik.
Na dan RTV smo pokukali v zgodovino našega radia in v naš arhiv ter poskušali izvedeti, kako je bilo na samem začetku, leta 1928? Kakšen je bil prvi radijski studio, katere vsebine so lahko poslušali ljudje prek radijskih sprejemnikov, ki so bili takrat statusni simbol? Špela Šebenik se je o zgodovini naše hiše pogovarjala z nekdanjim kolegom Pavletom Jakopičem, ki je že kot otrok sodeloval pri snemanju radijskih iger, bil nato asistent režije, pomočnik radijskega direktorja, televizijski napovedovalec vremena, med drugim pa je več kot 20 let pripravljal tudi radijske oddaje Na današnji dan. Od najstarejšega posnetka, ki ga hranimo v arhivu, prek prve radijske igre za otroke (Zvezdice zaspanke) do prvega TV Obzornika ...
Jesen je poleg vsega ostalega dogajanja tudi nekoliko bolj znanstveno obarvana. Med drugim je to čas znanstvenih nagrad, v mednarodnem prostoru so to seveda predvsem Nobelove nagrade, pri nas so najvišja državna priznanja za dosežke v znanosti Zoisove nagrade. V naslednjih minutah bomo nekoliko osvetlili letošnja Zoisova nagrajenca za življenjsko delo, fizika prof. dr. Danila Zavrtanika z Univerze v Novi Gorici in matematika prof. dr. Josa Vukmana z Univerze v Mariboru.
Šele pred prvim novembrom smo, a tisti, ki ne moremo brez smuči, se že oziramo proti planinam in čakamo na prvi sneg. Podobno velja za smučarske navdušence povsod vzdolž Alp – tudi v Dolomitih. Predel med Trentinskim, Južno Tirolsko in Pokrajino Belluno velja za enega najlepših alpskih predelov, zato ni naključje, da je že desetletja pod Unescovo zaščito. A hkrati gre za območje, ki je po vojni doživelo izreden turistični razvoj, zlasti zaradi smučarije. Več kot ducat tamkajšnjih smučišč se je že pred pol stoletja razvojno povezalo v združenje Dolomiti SuperSki – in naslednje minute namenjamo prav prihajajoči smučarski sezoni pri njih. Več o njej pa v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Kakšen volilni sistem bi bil za Slovenijo najprimernejši – večna tema razprav stroke in politike. Da bi si volivci želeli več vpliva pri izbiri poslancev je jasno že dolgo. Zdaj pa je to potrdila tudi anketa, ki jo je na svoji spletni strani objavila vlada. Tudi na parlamentarnih volitvah, torej pri izbiri poslancev, si želijo možnost uveljavljanja prednostnega glasu – kot ga imajo pri volitvah poslancev v evropski parlament. Kaj je vlada še spraševala in kakšni so odgovori. O tem z Jolando Lebar
Zakonodaja o avtorskih pravicah in intelektualni lastnini se mora prilagoditi spremembam, ki jih je prinesel razvoj informacijske družbe. Kopiranje, deljenje, reproduciranje, spreminjanje in objavljanje so s sodobno tehnologijo postala ravnanja, ki jih lahko počne vsak s primerno napravo, povezano na internet, zato gre za zakonodajo, ki se tiče vseh. Kako naj pravo podpre univerzalno pravico do znanja? O tem so razpravljali na četrtem Dnevu odprtega znanja. O ključnih dilemah v prispevku Urške Henigman.
Kaj vse odlikuje dobrega govorca, zakaj je govorjeni jezik v vseh oblikah pomemben, po katerih priročnikih poseči za informacije o pravilni izgovarjavi, kakšne novosti pripravlja pravopisna komisija… O vsem tem in drugih priporočilih za lepo govorjeno slovenščino v pogovoru z docentko doktorico Tino Lengar Verovnik, predavateljico na Katedri za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in znanstveno sodelavko na ZRC SAZU, na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je raziskovalka pri projektu priprave novih pravopisnih pravil in slovarja. Pred podelitvijo nagrade kristalni mikrofon za dolgoletne dosežke na napovedovalskem področju in priznanja Ane Mlakar za mladega napovedovalca Društva napovedovalcev Slovenija 7. novembra ob 20-ih na Radiu Slovenija, jo je v studio povabila Eva Longyka Marušič.
Konec tedna bo potekal 27. Ljubljanski maraton. Na njem je prijavljenih skupaj 13.535 tekačic in tekačev, ki bodo v nedeljo tekmovali na 42, 21 ali 10-kilometrski razdalji. Že jutri se bodo na ljubljanske ulice odpravili najmlajši tekači in tekačice ter šolarji in šolarke. Prometna ureditev bo v mestu predvsem v nedeljo spremenjena oziroma bo promet v središču mesta med 9. in 15.00 otežen ponekod pa ustavljen. Več o tem v pogovoru z direktorico Timinga Ljubljana, ki organizira ljubljanski maraton, Barbaro Železnik. Če je bila v preteklosti ena od značilnosti, da je maraton potekal zadnji konec tedna v oktrobru, zdaj že nekaj let ni več tako. Kot pravi direktorica, je bila prestavitev maratona ustrezna, saj so konec oktobra že počitnice in zato manj tekačev, težave je povzročal tudi premik ure, tudi vremenske razmere so običajno v tretjem tednu oktobra boljše. Tretji konec tedna bo zato, kot kaže, postal stalnica, na katero se bodo morali navaditi Ljubljančani in ostali, ki bodo prihajali v mesto ta konec tedna. Direktorica Barbara Železnik svetuje strpnost in potrpežljivost. Podatke o zaporah cest v Ljubljani v času maratona sicer najdete v prometni napovedi na Promet.si ali na mobilni aplikaciji Prometno informacijskega centra promet+.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, ki ne bi imela konfliktov, literatura pa je tista, ki o teh konfliktih govori in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih vprašanj. »To prinašajo avtorji s seboj v Frankfurt. Nek velik avtor Drago Jančar, ki ga jaz že zelo dolgo občudujem, je dober primer za to, in še zmeraj upam, da bo kmalu dobil Nobelovo nagrado,« dodaja Boos. Z Dragom Jančarjem smo se v Frankfurtu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku, pa tudi govoru Slavoja Žižka.
Napadi izraelske vojske na cilje v palestinski avtonomiji Gaza se nadaljujejo tudi danes. Al Jazeera poroča, da je bilo od sinoči v Gazi ubitih najmanj 121 ljudi, 540 pa je ranjenih. Ali je glede na to, da orožje ne potihne, sploh kaj možnosti, da bi čez mejni prehod Rafa, ki leži na jugu Gaze ob meji z Egiptom, s tovornjaki sploh začeli dovažati človekoljubno pomoč? O tem in drugih vidikih spopadov med borci Hamasa in izraelsko vojsko smo se pogovajali z našo posebno poročevalko v Izraelu Karmen Švegl.
»Kovačeva kobila je bosa«, je reklo, ki še kako drži za naslednjo zgodbo. Prostovoljni Gasilec Primož Bitenc iz Spodnje Rečice je na dan velike povodnji nesebično pomagal reševati turiste v kampu Menina ob reki Savinji, čeprav je istočasno voda zalivala njegov dom in mehanično delavnico.
Neveljaven email naslov