Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.
Gre za eno od najbolj onesnaženih področij v Sloveniji
Zemlja v celjski kotlini je ponekod močno onesnažena s težkimi kovinami, na območju stare Cinkarne so na primer kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot 100-krat, kritične vrednosti kadmija za 580-krat. Analize so pokazale, da te kovine pronicajo tudi v podtalnico. Koncentracija trdnih delcev ali PM 10 delcev v zraku je bila lani presežena 29 krat, predlani pa kar 57 krat. Zrak je približno tako onesnažen kot v Zasavju.
Razlogi za stanje so predvsem kombinacija treh dejavnikov. Prvi je promet, avtocesta poteka mimo mesta, številni avtomobili se valijo tudi skozi mesto. Drugi: kurišča, v okolici se še vedno številna gospodinjstva grejejo s kurjenjem lesa. Tretji pa je sama lega. Celje namreč leži v kotlini in je zaradi tega slabo prevetreno. Večkrat pride tudi do temperaturne inverzije, ko se težji in hladnejši zrak iz višine spusti k tlom.
Pri onesnaženosti zemlje pa gre za stara bremena. Industrializacija mesta ob Savinji se je začela v 19. stoletju, ko o okoljevarstvu ni bilo ne duha ne sluha. Enako je bilo tudi po drugi svetovni vojni. Pozneje je industrija sicer začela okolje precej manj obremenjevati, nekatera podjetja so propadla, tak primer je Emo, zdajšnja proizvodnja Cinkarne ustreza najvišjim okoljskim standardom. Zrak je zato precej čistejši, zaradi čistilnih naprav so manj onesnaženi tudi vodotoki, a težke kovine v zemlji so ostale. Pred tem problemom pa si je tako država kot tudi občina dolgo zatiskala oči.
S sanacijo igrišč v celjskih vrtcih bi lahko začeli že pred skoraj 15. leti. Že analiza iz leta 2005 je pokazala, da je zemlja na igriščih močno onesnažena s težkimi kovinami. A se je občina sanacije prvega vrtca lotila šele pred dvema letoma, ko so v javnost prišli rezultati nove analize, ki so jo naročili straši. Zdaj tudi tempo sanacije celjskih vrtcev poteka zelo počasi, občina je namreč v dveh letih od dvanajstih vrtcev sanirala le dva. Resnici na ljubo je treba povedati, da je to za občino zelo velik finančni zalogaj. No, novi okoljski minister Jure Leben je pred dobrima dvema mescema obljubil, da bo država obnovo vrtcev prevzela. Onesnaženo zemljo z neoporečno v preostalih desetih vrtcih bodo predvidoma zamenjali do konca leta 2020, je pojasnil državni sekretar Aleš Prijon:
Pomembno je poudariti, da so vsi ti vrtci občinski, zato je to v principu občinski problem. Ker gre za najranljivejšo skupino, to so otroci, se je minister odločil, da bo tukaj vskočila država. Dokumenti gredo še medresorsko usklajevanje, računamo, da bodo januarja sprejeti in se potem lahko pristopi k sami fizični sanaciji.
Odzval pa se je tudi že koordinator celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar, ki že vrsto let opozarja na te probleme:
Minister Leben je držal obljubo in pripravili so odlok o sanaciji vrtcev. Zdaj je na potezi tudi občina, da bo k sanaciji pristopila resno in pomagala izvesti sanacijske ukrepe.
Po njegovem mnenju bi bil zaradi kompleksnosti onesnaževanja na tem področju primernejši zakon, a je “tudi odlok boljši kot nič“.
Več o tej tematiki pa lahko poslušate v posnetku oglašanja.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.
Gre za eno od najbolj onesnaženih področij v Sloveniji
Zemlja v celjski kotlini je ponekod močno onesnažena s težkimi kovinami, na območju stare Cinkarne so na primer kritične vrednosti težkih kovin presežene za več kot 100-krat, kritične vrednosti kadmija za 580-krat. Analize so pokazale, da te kovine pronicajo tudi v podtalnico. Koncentracija trdnih delcev ali PM 10 delcev v zraku je bila lani presežena 29 krat, predlani pa kar 57 krat. Zrak je približno tako onesnažen kot v Zasavju.
Razlogi za stanje so predvsem kombinacija treh dejavnikov. Prvi je promet, avtocesta poteka mimo mesta, številni avtomobili se valijo tudi skozi mesto. Drugi: kurišča, v okolici se še vedno številna gospodinjstva grejejo s kurjenjem lesa. Tretji pa je sama lega. Celje namreč leži v kotlini in je zaradi tega slabo prevetreno. Večkrat pride tudi do temperaturne inverzije, ko se težji in hladnejši zrak iz višine spusti k tlom.
Pri onesnaženosti zemlje pa gre za stara bremena. Industrializacija mesta ob Savinji se je začela v 19. stoletju, ko o okoljevarstvu ni bilo ne duha ne sluha. Enako je bilo tudi po drugi svetovni vojni. Pozneje je industrija sicer začela okolje precej manj obremenjevati, nekatera podjetja so propadla, tak primer je Emo, zdajšnja proizvodnja Cinkarne ustreza najvišjim okoljskim standardom. Zrak je zato precej čistejši, zaradi čistilnih naprav so manj onesnaženi tudi vodotoki, a težke kovine v zemlji so ostale. Pred tem problemom pa si je tako država kot tudi občina dolgo zatiskala oči.
S sanacijo igrišč v celjskih vrtcih bi lahko začeli že pred skoraj 15. leti. Že analiza iz leta 2005 je pokazala, da je zemlja na igriščih močno onesnažena s težkimi kovinami. A se je občina sanacije prvega vrtca lotila šele pred dvema letoma, ko so v javnost prišli rezultati nove analize, ki so jo naročili straši. Zdaj tudi tempo sanacije celjskih vrtcev poteka zelo počasi, občina je namreč v dveh letih od dvanajstih vrtcev sanirala le dva. Resnici na ljubo je treba povedati, da je to za občino zelo velik finančni zalogaj. No, novi okoljski minister Jure Leben je pred dobrima dvema mescema obljubil, da bo država obnovo vrtcev prevzela. Onesnaženo zemljo z neoporečno v preostalih desetih vrtcih bodo predvidoma zamenjali do konca leta 2020, je pojasnil državni sekretar Aleš Prijon:
Pomembno je poudariti, da so vsi ti vrtci občinski, zato je to v principu občinski problem. Ker gre za najranljivejšo skupino, to so otroci, se je minister odločil, da bo tukaj vskočila država. Dokumenti gredo še medresorsko usklajevanje, računamo, da bodo januarja sprejeti in se potem lahko pristopi k sami fizični sanaciji.
Odzval pa se je tudi že koordinator celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar, ki že vrsto let opozarja na te probleme:
Minister Leben je držal obljubo in pripravili so odlok o sanaciji vrtcev. Zdaj je na potezi tudi občina, da bo k sanaciji pristopila resno in pomagala izvesti sanacijske ukrepe.
Po njegovem mnenju bi bil zaradi kompleksnosti onesnaževanja na tem področju primernejši zakon, a je “tudi odlok boljši kot nič“.
Več o tej tematiki pa lahko poslušate v posnetku oglašanja.
Da velika tehnološka podjetja o nas vejo (skoraj) vse, je danes pač splošno znano. Da se podatki, ki jih imajo o nas, večinoma uporabljajo predvsem za spodbujanje prodaje, tudi. Sočasno pa se naglo povečujejo zmogljivosti umetne inteligence in povsem je jasno, da bo vpliv teh tehnologij, ki temeljijo prav na ogromnih količinah podatkov, v prihodnje samo vedno večji in bo ključno določil družbo in njeno delovanje. To pa seveda sproža vrsto vprašanj. Kako podatke uporabiti tudi za naslavljanje problemov, ki so za družbo relevantni in smiselni? Kako z njihovo pomočjo sploh spremljati spremembe v družbi in na kakšne načine? Ta vprašanja si je zastavil posvet z naslovom Upodatkovanje družbenih ved in skrb za digitalno družboslovno dediščino, ki ga je organiziral svet za razvoj pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Posvet je spremljala Nina Slaček.
Padavinski ekstremi in posledično plazovi narekujejo tudi natančnejše preglede območij za graditev ali sanacijo stanovanjskih objektov. Prebivalcem v 68-ih občinah so pri tem v veliko pomoč karte Geohazarda. Na Geološkem zavodu Slovenije pripravljajo tudi priporočila za temeljenje. Pri podpornih konstrukcijah moramo upoštevati tudi odvajanje podtalnice in padavinske vode. Na stabilnost pobočij pozitivno vplivajo vegetacija, skrbno načrtovana odvodnja in denimo tudi pravilna obtežba strmine.
Po 5 letih smo prejeli nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti. Mednarodna raziskava PIRLS 2021 je pokazala, da Slovenija skupaj z Nemčijo, Španijo, Portugalsko, Albanijo, Srbijo, Francijo Novo Zelandijo in Malto, sodi v skupino držav, katerih rezultati segajo malo nad določeno srednjo vrednost bralne pismenosti pri 500 točkah. Najvišje je ponovno uvrščen Singapur s 587 točkami, Slovenija jih je dosegla 520 – to pa je kar 23 točk manj kot leta 2016. Bralna pismenost slovenskih učencev se je torej v obdobju, ki ga je zaznamoval covid in zaprtje šol, močno poslabšala.
Na veliko kadrovsko stisko gospodarstvo in tudi izvajalci v javnem sektorju opozarjajo že mesece. “Smo v obdobju, ko se je začela upokojevati najštevilčnejša generacija medicinskih sester,” je slišati iz zdravstva. Kakšne so rešitve? Ena možnost je prihod tuje delovne sile. Drugo rešitev pa lahko ponudijo delodajalci - v konkurenčnih plačah ter ustreznem delovnemu okolju.
Alex Sipiagin velja za enega najboljših trobentačev, v svoji dolgoletni karieri je sodeloval s številnimi jazzovskimi glasbeniki kot so Michael Brecker, Dave Holland, Chris Potter in Randy Brecker. Izdal je več kot 20 samostojnih albumov, zadnjega februarja 2023 z naslovom Mel's Vision, in sodeloval pri številnih snemanjih ter zasedbah, s katerimi je bil tudi prejemnik mnogih nagrad, med drugimi nagrad grammy. Konec leta 2021 je Alex Sipiagin z Big Bandom RTV Slovenija v studiu 26 posnel osem skladb, ki so maja 2023 izšle tudi na albumu z naslovom New York Suite. Aranžmaje je ob tej priložnosti napisal Lojze Krajnčan, ki je tudi vodil orkester.
Za nami sta oba predizbora Festivala slovenskega šansona 2023. V Domu kulture v Krškem 6. maja in v Gledališču Park Murska Sobota 14. maja se je zvrstilo dvajset nastopajočih zasedb, med katerimi je strokovna žirija v sestavi Vlado Žabot, Barbara Šinigoj, Jadranka Juras, Gregor Stermecki in Miha Zor izbrala deset finalistov, ki potujejo v jesenski zaključni del festivala. Urednika festivala Teja Klobčar in Andrej Prezelj sta v zakulisju zbrala vtise in mnenja o festivalu ter ujela festivalski utrip, ki nam ga podajajo vsi nastopajoči ter člani strokovne žirije.
Akademik Slavko Splichal je prejemnik mednarodne nagrade Karola Jakubowicza, ki jo odbor nagradnega sklada podeljuje znanstvenikom za pomembne prispevke k raziskovanju demokracije, človekovih pravic in medijev. Prof. dr. Splichal v pogovoru pripoveduje o nagradi, knjigi, zaradi katere je bil izbran za priznanje, in o Karolu Jakubowiczu. Avtor fotografije: BoBo
Kljub temu da je rdeča nit programa iz Murske Sobote zaradi večerne druge polfinalne prireditve Festivala slovenskega šansona 2023 glasbeno obarvana, je Murska Sobota in njena širša okolica tudi prostor, ki omogoča druge načine umetniškega izražanja. Pred mikrofon smo zato povabili akademskega slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Sandija Červeka, ki je predstavil svoj opus in pogled na ustvarjanje na območju, ki je od središča države precej oddaljeno.
Leto dni po eksploziji v Melaminu, največji tehnološki nesreči v Sloveniji, nas zanima, kaj smo se, če smo se, naučili iz nje. Podjetje je ukinilo del proizvodnje, občina pa še vedno išče novo lokacijo. Dr. Barbara Novosel, s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, strokovnjakinja za varnost, opozarja, da je pomembno, kaj in zakaj se je zgodilo, pa tudi, da so stroški vlaganja v varnost in preventivne ukrepe minimalni v primerjavi s stroški nesreče. Kako pa je z zakonodajo in njenim izvajanjem? Bi morali poostriti nadzor nad kemijsko industrijo in okrepiti preventivne vaje, s katerimi se lahko preverijo tudi sprejeti varnostni protokoli? Ne nujno, pravi sogovornica in opozarja, da so kemikalije postale sestavni del našega življenja. Previdnost je zato nujna tudi v zavetju doma.
V Ljubljani se odvija Mednarodna konferenca detektivov, kjer razpravljajo o novih trendih preiskovalne dejavnosti. Kakšni so novi trendi v preiskovalni oz. detektivski dejavnosti? Kako potekajo preiskave spletnega kriminala in zlorabe otrok? Kako se spreminja svet in kakšna je vloga detektivov v korporativni varnosti? Kako uporabljati umetno inteligenco in ChatGPT v preiskovalne namene? To je le nekaj tem oziroma vprašanj, na katere bodo odgovarjali vrhunski detektivi z vsega sveta na mednarodni konferenci združenja Council of International Investigators.
Prekomerna uporaba avtomobilov ima številne negativne učinke. Bi lahko avtomobil na poti v službo zamenjalo kolo? Še slabih 30 dni traja izziv, s katerim bi radi na Inštitutu za politike prostora spremeniti potovalne navade ljudi. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z geografinjo Nelo Halilović, vodjo projektov pri Inštitutu za politike prostora.
8. maja obeležujemo mednarodni dan Rdečega križa. Ta datum predstavlja tudi začetek Tedna Rdečega križa, ki bo trajal do 15. maja in v sklopu katerega se bo v organizaciji 56-ih območnih združenj in skoraj 900 krajevnih organizacij pripravilo številne aktivnosti. In kot je letos v svoji poslanici zapisala Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije: "Skoraj 160 let iz dneva v dan, tedna v teden, meseca v mesec in leta v leto dokazujemo, da vse, kar delamo, delamo #izsrca."
Glasbena urednika Festivala slovenskega šansona Teja Klobčar in Andrej Prezelj o utripu s prvega polfinala festivala, ki se je v slovenski prostor vrnil po desetletnem premoru in tako spet ponudil prostor temu glasbenemu žanru, ki ima izredno bogato in raznovrstno zgodovino, tako po svetu, kot tudi pri nas.
Združeno kraljestvo bo 9 mesecev po smrti Elizabete II. Tudi uradno dobilo novega kralja, Karla III.. Uradno kronanje bo v soboto, 6. maja, v Westminstrski opatiji v Londonu, kjer so kronali vse britanske monarhe od Viljema Osvajalca dalje. Kraljica Elizabeta 2. je na prestolu sedela 70 let – točneje 70 let in 214 dni po očetu prestol podedovala zelo mlada, pri 25 letih, Karel pa kralj postaja v zrelih letih. V studio smo povabili poznavalca britanske monarhije in njene zgodovineTomaža Gerdena.
V četrtek pozno zvečer je ponovno prišlo do strelskega pohoda, tokrat v naselju južno od Beograda. 21-letnega napadalca, katerega motiv za umor osmih ljudi naj bi bilo maščevanje, so v petek zjutraj izsledilki in aretirali. Iz Beograda se oglaša dopisnik Boštjan Anžin.
Ob včerajšnjih dogodkih v Srbiji se zastavlja cela vrsta vprašanj, na katere enoznačnih odgovorov ni mogoče poiskati. Prav tako s prstom ni mogoče pokazati na zgolj enega izmed dejavnikov, ki so pripeljali do tragedije. Poklicali smo direktorico Vzgojnega zavoda Planina Leonido Zalokar in jo vprašali, ali je tovrstne dogodke možno predvideti in kaj narediti, da v praksi do njih sploh ne bi prišlo.
Po strelskem napadu na šoli v Srbiji, v katerem je danes 13-letni učenec na svoji osnovni šoli v središču Beograda ubil osem učencev in varnostnika, ranil pa šest učencev in učiteljico, je srbska vlada od petka v državi razglasila tridnevno žalovanje. Policijska uprava je več informacij o napadu novinarjem posredovala zgodaj popoldne. Več pa smo izvedeli od dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjana Anžina.
Kakšni so delovni in življenjski pogoji novinarjev – o tem so rezultate ankete danes predstavili Sindikat novinarjev Slovenije in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede. Največje je nezadovoljstvo pri sistemu vrednotenja delovnih mest, možnostih napredovanja in obsegu dela; preobremenjenost z delom občuti devet od desetih, toda anketirani kot najpomembnejši vidik svojega dela vidijo odgovornost do javnosti.
Tekstilna industrija je drugi največji onesnaževalec okolja. Razlog za to je tudi hitra moda. Zanjo je značilna hitra proizvodnja poceni oblačil, ki sledijo najnovejšim modnim trendom. "Težava je v tem, da recikliramo manj kot odstotek vseh oblačil, večina teh pa pristane na odlagališčih ali pa v sežigalnicah," pravi Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja. Kako lahko bolj trajnostno kupujemo in odlagamo oblačila, pa izveste v Aktualni temi.
V naslednjih minutah bomo dali besedo delavcem, ki opravljajo najbolj stresna in fizično zahtevna dela. Poiskali smo sogovornike med natakarji, rudarji in medicinskimi sestrami, ki bodo pojasnili, zakaj kljub visokim obremenitvam vztrajajo in kje vidijo poslanstvo svojega dela. Delavci, skriti pred očmi javnosti, ki v dnevnih nočnih izmenah vsak dan opravljajo delovne obveznosti. Pogovarjali smo se z medicinsko sestro, rudarjem in natakarjem. Kakšna dela opravljajo in kako poteka njihov vsakdan so nam zaupali Ana Pograjc, Aleksander Kavčnik in Herman Pančur.
Neveljaven email naslov