Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.
O zgodovini pranja in likanja pri nas in v svetu
V starem Rimu so v javnih pralnicah prali moški. V kad so nalili vodo, lug, belilo ter urin in z nogami stopali po perilu. “So pa bile te pralnice zaradi neprijetnih vonjav na obrobju, kje bolj zunaj mesta,” je razložila Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah enote Ormož Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Če so hodile spirat k rekam oziroma potokom, je bilo treba najprej prebiti led. Dostikrat so nesle s seboj kakšno sekiro, da je bilo to lažje. S seboj so vzele tudi vročo vodo, da so si vsaj malo pomagale z njo, da so si vsaj malce pogrele roke.
Prva pralna pripomočka sta bila »riplanka« oz. pralna deska in pa bukov pepel, ki so ga dodajali v vodo. Ker je bilo pranje včasih tako zelo zahtevno, so tudi na obleko veliko bolj pazili. Lepša, boljša oblačila so otroci nosili samo k maši ali v šolo, doma so se preoblekli v slabša.
Postopek pranja je olajšal prihod kotlov. Vanje so perice dodajale bukov pepel, jajčne lupine za odstranjevanje madežev in različne dišavnice (lovorjev list, limonino lupino). V petdesetih in šestdesetih so gospodinje začele uporabljati milo oz. pralni prašek (domače izdelave ali kupljen Radion).
Preden so se pojavili likalniki, so se ljudje morali znajti na različne načine. Prvi pripomočki, ki so delovali na topel način, so bile kitajske ponve.
Kitajke so bile prve, ki so že okrog leta 200 pred našim štetjem uporabljale ponvicam podobne posode. V te ponvice so dodajale oglje, žerjavico – včasih so jo pomešale s peskom za boljše ohranjanje toplote – ter drsele po perilu in ga pogladile. Ponavadi je bilo tako, da so tri ženske to perilo držale, vsaka na svojem koncu, četrta ga je pa potem gladila.
Likalniki v obliki ladjiceso začeli nastajati v 15. stoletju. Prvi so bili železni, greli so jih neposredno nad ognjem. Sledili so votli likalniki, ki so jih najprej greli z železom, pozneje z ogljem, briketi, pa z bencinom, plinom in špiritom. Prvi električni likalnik so javnosti predstavili leta 1882 v New Yorku.
Pralni stroj je dokončno odpravil pralni dan in poklic peric, k nam je prišel iz Združenih držav Amerike. Pri nas se prvi pralni stroji pojavijo leta 1964, v širšo uporabo pa pridejo pozneje.
Danes pralni stroj v Sloveniji uporablja 93 odstotkov gospodinjstev, polovica teh strojev je mlajših od pet let. Podatke, pridobljene v sklopu raziskave REUS, ki jo izvaja Informa Echo, je predstavil Rajko Dolinšek, direktor podjetja in promotor energetske učinkovitosti, ki dodaja tudi, da je pohvalno, da velika večina aparate vključuje, ko so resnično polni.
Pomivalni stroj uporabljata dve tretjini gospodinjstev, približno polovica strojev je starih manj kot pet let. Sušilni stroj uporablja tretjina gospodinjstev v Sloveniji, število teh strojev pa se zelo povečuje predvsem v zadnjih petih letih. Tretjina gospodinjstev pere od trikrat do štirikrat na teden, prav tako tretjina pa dvakrat ali manj. Četrtina gospodinjstev pere na maksimalni temperaturi, ki jo perilo dovoljuje.
Več informacij o raziskavi in načinih varčevanja: raziskava REUS. Pred nakupom pa lahko ob pomoči brezplačne spletne aplikacije www.porabimanj.si preverite, koliko denarja, energije in emisij CO2 boste pri tem prihranili.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.
O zgodovini pranja in likanja pri nas in v svetu
V starem Rimu so v javnih pralnicah prali moški. V kad so nalili vodo, lug, belilo ter urin in z nogami stopali po perilu. “So pa bile te pralnice zaradi neprijetnih vonjav na obrobju, kje bolj zunaj mesta,” je razložila Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah enote Ormož Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Če so hodile spirat k rekam oziroma potokom, je bilo treba najprej prebiti led. Dostikrat so nesle s seboj kakšno sekiro, da je bilo to lažje. S seboj so vzele tudi vročo vodo, da so si vsaj malo pomagale z njo, da so si vsaj malce pogrele roke.
Prva pralna pripomočka sta bila »riplanka« oz. pralna deska in pa bukov pepel, ki so ga dodajali v vodo. Ker je bilo pranje včasih tako zelo zahtevno, so tudi na obleko veliko bolj pazili. Lepša, boljša oblačila so otroci nosili samo k maši ali v šolo, doma so se preoblekli v slabša.
Postopek pranja je olajšal prihod kotlov. Vanje so perice dodajale bukov pepel, jajčne lupine za odstranjevanje madežev in različne dišavnice (lovorjev list, limonino lupino). V petdesetih in šestdesetih so gospodinje začele uporabljati milo oz. pralni prašek (domače izdelave ali kupljen Radion).
Preden so se pojavili likalniki, so se ljudje morali znajti na različne načine. Prvi pripomočki, ki so delovali na topel način, so bile kitajske ponve.
Kitajke so bile prve, ki so že okrog leta 200 pred našim štetjem uporabljale ponvicam podobne posode. V te ponvice so dodajale oglje, žerjavico – včasih so jo pomešale s peskom za boljše ohranjanje toplote – ter drsele po perilu in ga pogladile. Ponavadi je bilo tako, da so tri ženske to perilo držale, vsaka na svojem koncu, četrta ga je pa potem gladila.
Likalniki v obliki ladjiceso začeli nastajati v 15. stoletju. Prvi so bili železni, greli so jih neposredno nad ognjem. Sledili so votli likalniki, ki so jih najprej greli z železom, pozneje z ogljem, briketi, pa z bencinom, plinom in špiritom. Prvi električni likalnik so javnosti predstavili leta 1882 v New Yorku.
Pralni stroj je dokončno odpravil pralni dan in poklic peric, k nam je prišel iz Združenih držav Amerike. Pri nas se prvi pralni stroji pojavijo leta 1964, v širšo uporabo pa pridejo pozneje.
Danes pralni stroj v Sloveniji uporablja 93 odstotkov gospodinjstev, polovica teh strojev je mlajših od pet let. Podatke, pridobljene v sklopu raziskave REUS, ki jo izvaja Informa Echo, je predstavil Rajko Dolinšek, direktor podjetja in promotor energetske učinkovitosti, ki dodaja tudi, da je pohvalno, da velika večina aparate vključuje, ko so resnično polni.
Pomivalni stroj uporabljata dve tretjini gospodinjstev, približno polovica strojev je starih manj kot pet let. Sušilni stroj uporablja tretjina gospodinjstev v Sloveniji, število teh strojev pa se zelo povečuje predvsem v zadnjih petih letih. Tretjina gospodinjstev pere od trikrat do štirikrat na teden, prav tako tretjina pa dvakrat ali manj. Četrtina gospodinjstev pere na maksimalni temperaturi, ki jo perilo dovoljuje.
Več informacij o raziskavi in načinih varčevanja: raziskava REUS. Pred nakupom pa lahko ob pomoči brezplačne spletne aplikacije www.porabimanj.si preverite, koliko denarja, energije in emisij CO2 boste pri tem prihranili.
Ekipa Prvega se danes v živo javlja s terena in spremlja utrip na prvi šolski dan v nekaterih krajih, ki so jih prizadela neurja in poplave. Dan smo začeli smo v Gornjem Gradu, kjer smo pred mikrofon povabili ravnateljico OŠ Frana Kocbeka Blanko Nerat in župana Gornjega Gradu Antona Špeha. Besedo smo dali tudi učencem in učiteljicam. Na terenu so Špela Šebenik, Lucija Fatur in Lana Furlan.
Prvi program Radia Slovenija in A1 Slovenija sta že sedmo leto zapored leto zapored združila radijsko oddajo za otroke z 58-letno tradicijo in Lahkonočnice, pravljice sodobnih slovenskih avtorjev. V oddaji Lahko noč, otroci! boste lahko pet zaporednih četrtkov ob 19.45 prisluhnili pravljični nanizanki o pesniku jazbecu in gozdnih prijateljih, ki otrokom dajejo iztočnice in pogum za pripovedovanje. Pravljice bodo premierno zaživele v interpretaciji priznanih dramskih igralcev Jožice Avbelj, Maje Končar, Marijane Brecelj, Iva Bana, Željka Hrsa in Zvoneta Hribarja.
1. septembra se začenja novo šolsko leto in prvič bo šolski prag prestopilo tudi 20 tisoč 700 prvošolčkov, ki so najranljivejši udeleženci v prometu. Za to, da bi bila njihova pot v šolo in iz nje na samo jutri, ampak čez vse šolsko leto čimbolj varna, smo za nekaj pojasnil o preventivnih akcijah v studio povabil vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, Ivana Kapuna.
V ponedeljek se je iztekel rok za oddajo vlog za prvo humanitarno pomoč po nedavnih ujmah. Rdeči Križ in Karitas sta prejela okoli 5000 vlog, pristojne komisije pa so danes že začele z njihovim pregledovanjem. Vsa izplačila naj bi bila sicer izvedena v prvi polovici septembra. Ta petek pa poteče rok za oddajo ocene škode za podjetja, ki so bila oškodovana v poplavah in želijo prejeti predplačila. Do zdaj so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport prejeli okoli 300 vlog.
Nekatere zdravniške ambulante na primarni ravni, govorimo predvsem o družinskih zdravnikih, še vedno ne omogočajo naročanja bolnikov na pregled skladno z zakonom o pacientovih pravicah. Na Zagovornika načela enakosti so lani prejeli številne pritožbe pacientov, ki so poročali o težavah pri naročanju, saj so se ob uvajanju elektronskega naročanja okrnile druge zakonsko predpisane možnosti, kot je to osebni obisk oziroma naročanje po telefonu. Zagovornik je zato preveril dostopnost do ambulant družinske medicine in potrdile so se navedbe pacientov, enako je nato letos marca ugotovil tudi Zdravstveni inšpektorat. O tem zagovornik Miha Lobnik s Heleno Lovinčič.
Kako zagotoviti pravičen energetski prehod in preprečiti, da bi uveljavljanje obnovljivih virov energije ustvarjalo nove neenakosti? Zakaj je pri uvajanju podnebnih ukrepov nujno upoštevati vidik pravičnosti in poskrbeti za najbolj ranljive prebivalce? Koliko lahko k temu pripomorejo energetske skupnosti in katere dodatne težave povzroča množičen prehod na obnovljive vire energije? To so med drugim vprašanja, o katerih so razpravljali udeleženci mednarodne poletne šole politične ekonomije na Fakulteti za družbene vede. O te smo se pogovarjali z eno izmed predavateljic, doktorico Rachel Guyet.
Dežurni meteorolog Andrej Golob opozarja, da bodo reke čez dan in ponoči še naraščale, predvsem v Podravju in Posavju. Drava se sicer že razliva, njej pretok je visok. Velja največja stopnja pripravljenosti.
Glavna cesta Ravne - Dravograd je popolnoma zaprta, kar bo otežilo dnevne migracije, dolina Tople v Črni pa je zaradi uničenega cestišča odrezana od sveta. Zaprta je tudi cesta med Dravogradom in Libeličami, kjer je nevarnost plazenja. Sicer pa je slika tokrat drugačna kot v začetku meseca - Korošci so šli v noč pripravljeni, že čez dan so polnilni protipoplavne vreče.
OŠ Mihajla Rostoharja Krško je s Centrom za socialno delo Posavje in Varstveno delovnim centrom Zasavje izvedla pilotni enotedenski projekt »samostojno bivanje s podporo«, v katerem so štirje fantje, ki imajo priznan status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, skoraj samostojno bivali v šolskem učnem stanovanju v središču Krškega. Kar pomeni, da so ponoči sami bivali v hiši, se sami zbudili, uredili, pripravili zajtrk in izvajali vsa dnevna opravila, podpora pa je bila oseba od zunaj, ki je nadzorovala njihovo početje, vendar ni bila ves čas z njimi.
To nedeljo, 27. avgusta, bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani med 10. in 20. uro potekala Marcelova tržnica, dobrodelni dogodek zbiranja sredstev za podporo neozdravljivo bolnim otrokom in njihovim družinam, ki jih oskrbuje Tim za paliativno oskrbo otrok Pediatrične klinike v Ljubljani. Del zbiranja sredstev bo potekal tudi na Facebook profilu Marcelova tržnica, kjer bo vse do 1. oktobra potekala Marcelova dražba, za katero so drese in druge športne rekvizite s podpisi donirali številni slovenski športniki, med njimi tudi Luka Dončić, Jan Oblak in celotna slovenska nogometna reprezentanca. V studiu Prvega sta o boleči izgubi in dogodku, ki bo potekal v spomin na njunega sina Marcela, po katerem je dogodek dobil ime, spregovorila njegova starša Tjaša Strgar in Alen Balažič.
Okoljska gibanja so v zadnjih desetletjih prehodila pot od precejšnje radikalizacije do tega, da so - s tem, ko so se oblikovala v politične stranke - postala del političnega sistema. S tem so izgubila velik del svoje pristnosti, pravi beograjski profesor Darko Nadić - namesto prek protestov namreč zdaj množice nagovarjajo prek služb odnose z javnostmi. S profesorjem Nadićem+ smo se pogovarjali v okviru mednarodne poletne šole politične ekonomije, ki poteka na Fakulteti za družbene vede.
Izraz phishing (fishing) ali ribarjenje se uporablja za opisovanje spletnih prevar, pri katerih napadalci skušajo pridobiti občutljive informacije, kot so gesla, uporabniška imena, ali številke bančnih kartic z uporabo lažnih e-poštnih sporočil, spletnih strani ali drugih komunikacijskih kanalov, kot so aplikacije ali socialna omrežja. Več v pogovoru z Robertom Škrjancem.
Na poplavljenih območjih hitijo s sanacijo. A da se je treba tega lotiti počasi in premišljeno, poudarjajo strokovnjaki. Čeprav izgleda že vse suho, je lahko v hiši še več deset tisoč litrov vode in tega morda sploh ne slutimo. Dva prostovoljca iz Nemčije sta se z uničujočimi poplavami soočila pred dvema letoma, zato sta prihitela na pomoč tudi na Koroško. Ves teden sta merila vlago v hišah v Črni in Mežici, kako je na Koroškem v primerjavi z Nemčijo in kako se lotiti sanacije, pa v reportaži naše dopisnice Metke Pirc.
Potem ko je predsednik vlade Robert Golob pred dvema dnevoma bankam postavil ultimat, naj predlagajo svoje ideje, kako pomagati prizadetim v nedavnih poplavah, so iz Združenja bank na vlado dopoldne že poslali svoje predloge. Odziv premiera še ni znan, o podrobnostih predlogov pa smo se pogovarjali s predsednico Združenja bank Stanislavo Zadravec Caprirolo.
Sinočnja novica o domnevni smrti šefa ruske najemniške vojske Wagner Jevgenija Prigožina v stmoglavljenem letalu verjetno ni presenetila nikogar. Letalo v katerem naj bi Prigožin letel iz Moskve v Sankt Peterburg je strmoglavilo natančno dva meseca po uporu njegove vojske Wagner, ki se je ustavila 200 kilometrov od prestolnice. Poklicali smo strokovnjaka za varnostna vprašanja Vladimirja Prebiliča
Naselje v ljubljanskih Sneberjah, ki ga je poplava 4. avgusta hudo prizadela, si je danes skupaj s predstavniki Mestne občine Ljubljana ogledal državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic. Prebivalci tamkajšnjega naselja na sneberškem nabrežju imajo številne skrbi glede obnove montažnih hiš, skrbi pa jih tudi, kako bo v prihodnje s protipoplavno zaščito. V Sneberjah sta bili Lucija Dimnik Rikić in Lana Furlan.
V nedeljo je na Ljubljanskem barju, med Bevkami in Notranjimi Goricami, prišlo do obsežnega onesnaženja vode. Območje onesnaženja spada v Naturo 2000 in je hkrati osrednji del Krajinskega parka Ljubljansko barje. Ali gre za naraven pojav ali za človeški vir onesnaženja, še ni znano. Peter Močnik se je o tem pogovarjal z direktorjem Krajinskega parka Ljubljansko barje, Janezom Kastelicem.
V nedavnih poplavah so številni na prizadetih območjih izgubili vse svoje premoženje; podivjane vode so odnašale hiše, vrtove, njive, velika škoda je nastala tudi v gospodarstvu. Po grobih ocenah je vodna ujma prizadela 15 tisoč gospodinjstev, od teh je tisoč takšnih, ki so izgubila vse. Reševanje bivanjske problematike na prizadetih območjih je seveda ena od prednostnih nalog popoplavnih ukrepov. Ali bodo ljudje, ki jim je voda uničila domove, sploh še kdaj lahko živeli v svojih hišah? Bo država prisluhnila tem brezdomcem in morda z gradbeno stroko poiskala ustrezno rešitev, da bodo še naprej živeli na svojih območjih? Ali graditi klasične ali montažne hiše. O tem v pogovoru z Janezom Rihterjem, direktorjem podjetja Rihter, ki izdeluje montažne hiše.
Podjetje KLS z Ljubnega ob Savinji je po prvih ocenah utrpelo približno 100 milijonov evrov škode, če se ne bi podrl protipoplavni nasip, bi ta bila najmanj polovico manjša, je Matiji Mastnaku povedal generalni direktor podjetja Bogomir Strašek. Ta dodaja, da brez državne pomoči družba z 250 zaposlenimi ne bo preživela. To pa bi po njegovih besedah zamajalo skoraj celotno evropsko avtomobilsko industrijo. KLS je namreč eden od najpomembnejših svetovnih proizvajalcev zobatih obročev. KLS je leta 2011 dobil Zlato Gazelo, leta 2019 pa je direktor Bogomir Strašek dobil priznanje za življenjsko delo na področju managementa.
Slovenska planinska pot je bila odprta 1. avgusta leta 1953, torej smo pred kratkim praznovali 70-letnico. Gre za najstarejšo vezno pot v Sloveniji, prav tako je med najstarejšimi v Evropi in na svetu. Prehoditi znamenito Slovensko planinsko pot - od panonskih nižin prek planot in gričev skozi vinograde in prostrane pohorske gozdove v osrčje prepadnih sten, skalovja in snežišč, mimo brezen, jezer in slapov prek kraških vrtač in skrivnostnega podzemnega sveta, blagih obmorskih brd do morja - je zagotovo nepozabno doživetje slovenskih gora, so izkušnjo planink in planincev, ki se podajo nanjo, povzeli na Planinski zvezi Slovenije. V sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem so ob jubileju pripravili tudi razstavo z naslovom 70 let Slovenske planinske poti. O pomenu te poti skozi čas se je z generalnim sekretarjem Planinske zveze Slovenije Damjanom Omerzujem pogovarjal Aleš Ogrin.
Neveljaven email naslov