Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.
O zgodovini pranja in likanja pri nas in v svetu
V starem Rimu so v javnih pralnicah prali moški. V kad so nalili vodo, lug, belilo ter urin in z nogami stopali po perilu. “So pa bile te pralnice zaradi neprijetnih vonjav na obrobju, kje bolj zunaj mesta,” je razložila Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah enote Ormož Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Če so hodile spirat k rekam oziroma potokom, je bilo treba najprej prebiti led. Dostikrat so nesle s seboj kakšno sekiro, da je bilo to lažje. S seboj so vzele tudi vročo vodo, da so si vsaj malo pomagale z njo, da so si vsaj malce pogrele roke.
Prva pralna pripomočka sta bila »riplanka« oz. pralna deska in pa bukov pepel, ki so ga dodajali v vodo. Ker je bilo pranje včasih tako zelo zahtevno, so tudi na obleko veliko bolj pazili. Lepša, boljša oblačila so otroci nosili samo k maši ali v šolo, doma so se preoblekli v slabša.
Postopek pranja je olajšal prihod kotlov. Vanje so perice dodajale bukov pepel, jajčne lupine za odstranjevanje madežev in različne dišavnice (lovorjev list, limonino lupino). V petdesetih in šestdesetih so gospodinje začele uporabljati milo oz. pralni prašek (domače izdelave ali kupljen Radion).
Preden so se pojavili likalniki, so se ljudje morali znajti na različne načine. Prvi pripomočki, ki so delovali na topel način, so bile kitajske ponve.
Kitajke so bile prve, ki so že okrog leta 200 pred našim štetjem uporabljale ponvicam podobne posode. V te ponvice so dodajale oglje, žerjavico – včasih so jo pomešale s peskom za boljše ohranjanje toplote – ter drsele po perilu in ga pogladile. Ponavadi je bilo tako, da so tri ženske to perilo držale, vsaka na svojem koncu, četrta ga je pa potem gladila.
Likalniki v obliki ladjiceso začeli nastajati v 15. stoletju. Prvi so bili železni, greli so jih neposredno nad ognjem. Sledili so votli likalniki, ki so jih najprej greli z železom, pozneje z ogljem, briketi, pa z bencinom, plinom in špiritom. Prvi električni likalnik so javnosti predstavili leta 1882 v New Yorku.
Pralni stroj je dokončno odpravil pralni dan in poklic peric, k nam je prišel iz Združenih držav Amerike. Pri nas se prvi pralni stroji pojavijo leta 1964, v širšo uporabo pa pridejo pozneje.
Danes pralni stroj v Sloveniji uporablja 93 odstotkov gospodinjstev, polovica teh strojev je mlajših od pet let. Podatke, pridobljene v sklopu raziskave REUS, ki jo izvaja Informa Echo, je predstavil Rajko Dolinšek, direktor podjetja in promotor energetske učinkovitosti, ki dodaja tudi, da je pohvalno, da velika večina aparate vključuje, ko so resnično polni.
Pomivalni stroj uporabljata dve tretjini gospodinjstev, približno polovica strojev je starih manj kot pet let. Sušilni stroj uporablja tretjina gospodinjstev v Sloveniji, število teh strojev pa se zelo povečuje predvsem v zadnjih petih letih. Tretjina gospodinjstev pere od trikrat do štirikrat na teden, prav tako tretjina pa dvakrat ali manj. Četrtina gospodinjstev pere na maksimalni temperaturi, ki jo perilo dovoljuje.
Več informacij o raziskavi in načinih varčevanja: raziskava REUS. Pred nakupom pa lahko ob pomoči brezplačne spletne aplikacije www.porabimanj.si preverite, koliko denarja, energije in emisij CO2 boste pri tem prihranili.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.
O zgodovini pranja in likanja pri nas in v svetu
V starem Rimu so v javnih pralnicah prali moški. V kad so nalili vodo, lug, belilo ter urin in z nogami stopali po perilu. “So pa bile te pralnice zaradi neprijetnih vonjav na obrobju, kje bolj zunaj mesta,” je razložila Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah enote Ormož Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Če so hodile spirat k rekam oziroma potokom, je bilo treba najprej prebiti led. Dostikrat so nesle s seboj kakšno sekiro, da je bilo to lažje. S seboj so vzele tudi vročo vodo, da so si vsaj malo pomagale z njo, da so si vsaj malce pogrele roke.
Prva pralna pripomočka sta bila »riplanka« oz. pralna deska in pa bukov pepel, ki so ga dodajali v vodo. Ker je bilo pranje včasih tako zelo zahtevno, so tudi na obleko veliko bolj pazili. Lepša, boljša oblačila so otroci nosili samo k maši ali v šolo, doma so se preoblekli v slabša.
Postopek pranja je olajšal prihod kotlov. Vanje so perice dodajale bukov pepel, jajčne lupine za odstranjevanje madežev in različne dišavnice (lovorjev list, limonino lupino). V petdesetih in šestdesetih so gospodinje začele uporabljati milo oz. pralni prašek (domače izdelave ali kupljen Radion).
Preden so se pojavili likalniki, so se ljudje morali znajti na različne načine. Prvi pripomočki, ki so delovali na topel način, so bile kitajske ponve.
Kitajke so bile prve, ki so že okrog leta 200 pred našim štetjem uporabljale ponvicam podobne posode. V te ponvice so dodajale oglje, žerjavico – včasih so jo pomešale s peskom za boljše ohranjanje toplote – ter drsele po perilu in ga pogladile. Ponavadi je bilo tako, da so tri ženske to perilo držale, vsaka na svojem koncu, četrta ga je pa potem gladila.
Likalniki v obliki ladjiceso začeli nastajati v 15. stoletju. Prvi so bili železni, greli so jih neposredno nad ognjem. Sledili so votli likalniki, ki so jih najprej greli z železom, pozneje z ogljem, briketi, pa z bencinom, plinom in špiritom. Prvi električni likalnik so javnosti predstavili leta 1882 v New Yorku.
Pralni stroj je dokončno odpravil pralni dan in poklic peric, k nam je prišel iz Združenih držav Amerike. Pri nas se prvi pralni stroji pojavijo leta 1964, v širšo uporabo pa pridejo pozneje.
Danes pralni stroj v Sloveniji uporablja 93 odstotkov gospodinjstev, polovica teh strojev je mlajših od pet let. Podatke, pridobljene v sklopu raziskave REUS, ki jo izvaja Informa Echo, je predstavil Rajko Dolinšek, direktor podjetja in promotor energetske učinkovitosti, ki dodaja tudi, da je pohvalno, da velika večina aparate vključuje, ko so resnično polni.
Pomivalni stroj uporabljata dve tretjini gospodinjstev, približno polovica strojev je starih manj kot pet let. Sušilni stroj uporablja tretjina gospodinjstev v Sloveniji, število teh strojev pa se zelo povečuje predvsem v zadnjih petih letih. Tretjina gospodinjstev pere od trikrat do štirikrat na teden, prav tako tretjina pa dvakrat ali manj. Četrtina gospodinjstev pere na maksimalni temperaturi, ki jo perilo dovoljuje.
Več informacij o raziskavi in načinih varčevanja: raziskava REUS. Pred nakupom pa lahko ob pomoči brezplačne spletne aplikacije www.porabimanj.si preverite, koliko denarja, energije in emisij CO2 boste pri tem prihranili.
Za vsakega tretjega Slovenca stroka predvideva, da bo imel enkrat v življenju težave z duševnim zdravjem. Te so pogosto nevidne, največkrat jih spremlja tudi stigma. Laična in strokovna javnost opozarjata, da bi bilo nujno okrepiti uporabniška združenja in zagotoviti sicer že obljubljena sredstva za zagovorništvo. Opozarjajo na dolge čakalne vrste in so kritični, da dostopnost do pomoči ne bi smela biti odvisna od tega, ali imaš sredstva za obisk psihoterapevta ali psihiatra ali ne.
Električni skiroji so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas zelo razširjeno prevozno sredstvo, še posebej v urbanih središčih. A podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je prometnih nesreč z njihovo udeležbo vse več, najpogosteje pa so povzročitelji nesreč prav vozniki električnih skirojev. Njihov skokovit porast, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti, predstavlja nove izzive tudi za oblikovalce politik
Članice Združenih narodov so pred nekaj tedni po dolgoletnih pogajanjih sprejele dogovor o zaščiti oceanov s ciljem, da bi do leta 2030 zaščitili 30 odstotkov vseh površin, ki spadajo v odprta morja. Gre za območja, kjer imajo pravico do plovbe, ribolova in raziskovanja vse države. Mednarodne vode predstavljajo kar 60 odstotkov vseh morskih površin, zdaj je zaščiten le približno en odstotek. Oceani prekrivajo 70 odstotkov površine Zemlje in so daleč največji vir vode. O pomeni oceanov in njihovi ogroženosti zaradi podnebnih sprememb se je Špela Novak pogovarjala z doktorico Nino Bednaršek z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
Pediatrično stroko je razburilo obvestilo Strateškega sveta za prehrano, ki predlaga spremembo strokovnih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ker recenzenti Strateškega sveta za prehrano predlagajo uvedbo dveh menijev: jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil, številni v tem vidijo začetek uvedbe veganskih obrokov v prehrano otrok. Ali je zgolj rastlinska prehrana za otroke zdrava in kakšne so lahko posledice takšnega načina prehranjevanja?
Zakaj velika večina prebivalcev Slovenije prebivalci Slovenije ni pripravljenih spreminjati svojih potovalnih navad in za prevoz še vedno uporablja v glavnem avtomobile, čeprav se zavedajo nujnosti varovanja okolja in si k temu želijo prispevati? Več v pogovoru z Erikom Logarjem iz AMZS.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Na javnem medijskem zavodu, Radioteleviziji Slovenija, četrtič od 23. maja 2022 poteka zaostritev stavkovnih dejavnosti, ki jo je izglasoval stavkovni odbor Koordinacije novinarskih sindikatov RTV. Del zaposlenih tako stavka s prekinitvijo dela, a na delovnih mestih. Ob tem se nadaljujejo tudi pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma, zahteve pa po skoraj letu dni ostajajo iste: novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač. Vladajoča politika, ki stavko podpira, čaka na odločitev ustavnega sodišča o tem, ali je na referendumu izglasovan zakon o RTV ustaven ali protiustaven. Več v pogovoru z novinarko Majo Derčar.
V zadnjem lanskem četrtletju se je število kupoprodajnih pogodb na trgu rabljenih stanovanj znižalo za kar 27%. Manj prometa je bilo tudi januarja. Trgovanje s stanovanjskimi nepremičninami je sicer še vedno dovolj živahno, le da se zdaj v nakupe podajajo večinoma tisti, ki iščejo stanovanje za bivanje. Manj je špekulativnih naložbenih nakupov in manj absurdno visokih cen. Poka nepremičninskega balona ne bo. Banke, ki so že dvignile obrestne mere na stanovanjska posojila, so relativno stroge v zahtevi po pridobitvi uporabnih dovoljenj.
Na povabilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji je v Združenih državah Amerike gostoval naš radijski kolega Sandi Horvat. Čez lužo se je odpravil spoznavat pravice ameriških staroselcev in drugih manjšin in izvedel veliko zanimivega o političnem ustroju ZDA. Na lastne oči se je tudi prepričal, da ameriške sanje menda že dolgo ne obstajajo več.
Jože Skok je svojo poklicno pot posvetil delu na Radiu Slovenija. Preizkusil se je tako rekoč v vseh novinarskih žanrih, bil pa je tudi aktiven v novinarskem sindikatu, ki ga je dokga leta tudi vodil. Z njim se je pogovarjala Lucija Fatur.
Ob letošnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji še vedno ni znano, koliko je oseb s stanjem avtističnega spektra, kar otežuje pogovore o temi z odločevalci. Starši takšnih otrok pa, da je terapij za njihove otroke premalo, želijo pa si tudi sistemske možnosti varstva njihovih otrok, da bi lahko vsaj nekaj prostega časa preživeli kot individuumi in ne kot starši.
Turški parlament je sinoči odstranil še zadnjo oviro za vstop Finske v NATO, s čimer ruski predsednik Putin dobiva ravno tisto, čemur se ves čas upira: še več Nata na svoje meje. Švedska prav zaradi zadržkov Turčije in Madžarske ostaja pred vrati NATA. O širitvi ter predvsem o tem, kakšni so nameni teh dveh držav, se je s Katjo Geršak, nekdanjo direktorico Centra za evropsko prihodnost ter izvršno direktorico nevladne organizacije Regionalni dialog, pogovarjal Matej Hrastar.
Prof. dr. Ester Heath z Inštituta Jožef Stefan je vodja skupine za organsko analizo na odseku za znanost o okolju in vodi raziskavo o uporabi prepovedanih drog z analizo odpadnih voda. V mednarodno raziskavo so vključena slovenska mesta Ljubljana, Kranj, Domžale-Kamnik, Novo mesto, Maribor, Koper in Velenje.
Na Občini Sežana so v sklopu Erasmusovega projekta Zaposljivost mladih s posebnimi potrebami v lokalnem okolju naredili velik korak na tem področju. Nova sodelavka pri njih že približno mesec dni, enkrat tedensko, razvršča pošto in dokumente, reže stare, fotokopira in pomaga pri pripravljanju protokolarnih daril. Da so vsi zadovoljni, se je prepričala tudi naša sodelavka.
Ste opazili, da pod znaki z imeni naselij včasih stojijo tudi table z imeni tujih mest? To so imena pobratenih občin s katerimi občina v katero vstopate sodeluje. Skoraj vsaka slovenska občina je pobratena z vsaj eno drugo občino. Ta sodelovanja so ponekod zelo intenzivna, ponekod malo manj. V pripravah na obnovo države, si podobnih sodelovanj želijo tudi ukrajinska mesta. Svoja mesta in občine želijo namreč obnoviti po evropskih smernicah, bolj zeleno, vključujoče in trajnostno. Tema povezovanja mest in dobrobiti, ki jih občine že imajo ali si jih želijo imeti, je k raziskovanju zanimivih praks spodbudila Katjo Arhar.
Vse več mladim grozi nevarnost okvare sluha zaradi nepravilne uporabe slušalk in poslušanje preglasne glasbe na prizoriščih, kot so koncerti ali diskoteke. Kako sploh prepoznamo naglušnost in kako se pred njo zaščitimo, nam je pojasnil Nejc Steiner, otorinolaringolog iz univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Od nedelje do torka je v sklopu projekta B-AIR pod okriljem Radia Slovenija v Ljubljani potekal Festival radijske igre za dojenčke, malčke, starše in ljubitelje zvočne umetnosti. Njegov namen je raziskovanje vloge zvoka v razvoju človeka. V nedeljo je bilo na valovih Prvega mogoče slišati različne vsebine, namenjene najmlajšim, drugi dan festivala pa je potekal v slovenskih vrtcih - s poslušanjem radijskih iger. Zadnji dan je potekal v sodelovanju z Ljubljanskim festivalom kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, na njem pa so najmlajši obiskovalci in njihovi starši uživali v radijski igri, zvočnem sprehodu, zvočni instalaciji, delavnicah in okroglih mizah. Včeraj se je med obiskovalce pomešala Lara Gril in pripravila reportažo.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo spremembe Zakona o osebni asistenci, saj pravijo, da ta ni povsem domišljen, tudi stroški so bili močno podcenjeni. Kaj je osebna asistenca, kaj pomeni uporabnikom in kakšne napake ima sistem, je na terenu preverjala Eva Lipovšek. Na obisku je bila pri raziskovalki, psihoterapevtki in uporabnici osebne asistence Lei Bernik ter njeni osebni asistentki Maji.
Na področju prepoznavanja demence, tudi delovne terapije z osebami s to boleznijo, nova znanja botrujejo tudi novih načinom, kako izboljšati kvaliteto življenja osebam s to boleznijo. Marsikatera praksa, ki je v tujini že uveljavljena, prihaja zdaj tudi k nam. To velja tudi za novost, interaktivno žival, robotsko mucko, ki jo že uporabljajo v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem mostu. Pred nekaj dnevi so namenu prepustili še eno, dodatno robotsko muco.
Neveljaven email naslov