Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Je Italija uvedla UTD?

21.01.2019

Italijanska vlada je sprejela zakonsko odločbo, s katero poskusno znižuje upokojitveno starost v državi. Vzporedno uvaja novo, radodarno socialno podporo, imenovano "temeljni dohodek". Ta sledi načelu, da nihče v državi nima manj kot 780 evrov dohodka na mesec. Do dohodka so upravičeni odrasli državljani, ki imajo bodisi nizek dohodek bodisi nizko socialno pomoč. Kakšen socialni transfer je Italija pravzaprav uvedla, zakaj ne gre za univerzalni temeljni dohodek ter kakšni so dvomi in pomisleki ob izvedbi, o tem naš rimski dopisnik Janko Petrovec, dr. Marka Jakliča, ekonomista, pa smo vprašali, kaj je pravzaprav UTD ter kakšna je razlika med tem, kar so uvedli v Italiji in med UTD. Dr. Jaklič je spregovoril tudi o finskem eksperimentu, dodal še več primerov oblik in poskusov uvedbe univerzalnega dohodka po svetu, vprašali pa smo ga tudi, ali o tem že razmišljamo tudi pri nas.

Italija uvaja novo socialno podporo in kaj sploh je UTD?

Italijanska vlada je sprejela zakonsko odločbo, s katero poskusno znižuje upokojitveno starost v državi. Vzporedno uvaja novo, radodarno socialno podporo, imenovano temeljni dohodek. Ta sledi načelu, da nihče v državi nima manj kot 780 evrov dohodka na mesec. Do dohodka so upravičeni odrasli državljani, ki imajo bodisi nizek dohodek bodisi nizko socialno pomoč. Kakšen socialni transfer je Italija pravzaprav uvedla, zakaj ne gre za univerzalni temeljni dohodek ter kakšni so dvomi in pomisleki ob izvedbi, o tem naš rimski dopisnik Janko Petrovec, ki je pojasnil:

Reddito di cittadinanza – kar prevajamo kot temeljni državljanski dohodek – ni enako kot univerzalni temeljni dohodek. Pri italijanski novosti gre za krovno ime za novo socialno podporo oziroma za socialne transferje, zneska v višini največ 780 evrov ne bodo izplačevali vsem, predvsem pa ne brezpogojno. Zakon ima vrsto varovalk, predvsem pa je prejemanje državljanskega dohodka omejeno časovno ter vezano na dejavno iskanje dela.

Za temeljni dohodek, ki naj bi ga začeli izplačevati že aprila, pogoje izpolnjuje približno pet milijonov prebivalcev oziroma 1,7 milijona gospodinjstev. Univerzalni temeljni dohodek je v Evropi žgoča tema že kar nekaj časa, večjo pozornost javnosti pa je dobila pred tremi leti, ko so o njem na referendumu – kot prvi državi na svetu – odločali v Švici in ga s 75 odstotki zavrnili. Svojevrstnega družbenega poskusa se je januarja leta 2017 lotila Finska. Dve leti je vsak mesec 2.000 brezposelnim nakazovala 560 evrov, tudi če v tem času dobijo delo. Dr. Marka Jakliča, ekonomista, smo vprašali, kaj je pravzaprav UTD ter kakšna je razlika med tem, kar so uvedli v Italiji in med UTD. Dr. Jaklič je govoril tudi o finskem eksperimentu, dodal še več primerov oblik in poskusov uvedbe univerzalnega dohodka po svetu, vprašali pa smo ga tudi, ali o tem že razmišljamo tudi pri nas. Med drugim je dejal:

Na Danskem, denimo, se lahko prostovoljno odločiš, da greš s trga dela in dobivaš nadomestilo za brezposelnost dve leti v višini 90 odstotkov prejšnje plače. To je že neka taka omejena oblika UTD, ki se bo po mojem prepričanju z rastjo produktivnosti počasi uveljavljala. Mogoče bo vse manj dela zaradi preživetja, saj bodo veliko večino stvari opravili stroji namesto nas. Ampak to je še daljna prihodnost.


Aktualna tema

4526 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Je Italija uvedla UTD?

21.01.2019

Italijanska vlada je sprejela zakonsko odločbo, s katero poskusno znižuje upokojitveno starost v državi. Vzporedno uvaja novo, radodarno socialno podporo, imenovano "temeljni dohodek". Ta sledi načelu, da nihče v državi nima manj kot 780 evrov dohodka na mesec. Do dohodka so upravičeni odrasli državljani, ki imajo bodisi nizek dohodek bodisi nizko socialno pomoč. Kakšen socialni transfer je Italija pravzaprav uvedla, zakaj ne gre za univerzalni temeljni dohodek ter kakšni so dvomi in pomisleki ob izvedbi, o tem naš rimski dopisnik Janko Petrovec, dr. Marka Jakliča, ekonomista, pa smo vprašali, kaj je pravzaprav UTD ter kakšna je razlika med tem, kar so uvedli v Italiji in med UTD. Dr. Jaklič je spregovoril tudi o finskem eksperimentu, dodal še več primerov oblik in poskusov uvedbe univerzalnega dohodka po svetu, vprašali pa smo ga tudi, ali o tem že razmišljamo tudi pri nas.

Italija uvaja novo socialno podporo in kaj sploh je UTD?

Italijanska vlada je sprejela zakonsko odločbo, s katero poskusno znižuje upokojitveno starost v državi. Vzporedno uvaja novo, radodarno socialno podporo, imenovano temeljni dohodek. Ta sledi načelu, da nihče v državi nima manj kot 780 evrov dohodka na mesec. Do dohodka so upravičeni odrasli državljani, ki imajo bodisi nizek dohodek bodisi nizko socialno pomoč. Kakšen socialni transfer je Italija pravzaprav uvedla, zakaj ne gre za univerzalni temeljni dohodek ter kakšni so dvomi in pomisleki ob izvedbi, o tem naš rimski dopisnik Janko Petrovec, ki je pojasnil:

Reddito di cittadinanza – kar prevajamo kot temeljni državljanski dohodek – ni enako kot univerzalni temeljni dohodek. Pri italijanski novosti gre za krovno ime za novo socialno podporo oziroma za socialne transferje, zneska v višini največ 780 evrov ne bodo izplačevali vsem, predvsem pa ne brezpogojno. Zakon ima vrsto varovalk, predvsem pa je prejemanje državljanskega dohodka omejeno časovno ter vezano na dejavno iskanje dela.

Za temeljni dohodek, ki naj bi ga začeli izplačevati že aprila, pogoje izpolnjuje približno pet milijonov prebivalcev oziroma 1,7 milijona gospodinjstev. Univerzalni temeljni dohodek je v Evropi žgoča tema že kar nekaj časa, večjo pozornost javnosti pa je dobila pred tremi leti, ko so o njem na referendumu – kot prvi državi na svetu – odločali v Švici in ga s 75 odstotki zavrnili. Svojevrstnega družbenega poskusa se je januarja leta 2017 lotila Finska. Dve leti je vsak mesec 2.000 brezposelnim nakazovala 560 evrov, tudi če v tem času dobijo delo. Dr. Marka Jakliča, ekonomista, smo vprašali, kaj je pravzaprav UTD ter kakšna je razlika med tem, kar so uvedli v Italiji in med UTD. Dr. Jaklič je govoril tudi o finskem eksperimentu, dodal še več primerov oblik in poskusov uvedbe univerzalnega dohodka po svetu, vprašali pa smo ga tudi, ali o tem že razmišljamo tudi pri nas. Med drugim je dejal:

Na Danskem, denimo, se lahko prostovoljno odločiš, da greš s trga dela in dobivaš nadomestilo za brezposelnost dve leti v višini 90 odstotkov prejšnje plače. To je že neka taka omejena oblika UTD, ki se bo po mojem prepričanju z rastjo produktivnosti počasi uveljavljala. Mogoče bo vse manj dela zaradi preživetja, saj bodo veliko večino stvari opravili stroji namesto nas. Ampak to je še daljna prihodnost.


03.11.2022

Inovativna živila, ki jih ustvarjajo mladi

Natečaj EcoTrophelia Slovenija, ki ga vsako leto organizira Gospodarska zbornica Slovenije, je tekmovanje, ki spodbuja podjetništvo in konkurenčnost živilskopredelovalne industrije in to predvsem z vključevanjem mladih nadobudnih študentov - inovatorjev. Od leta 2008, ko smo v Sloveniji prvič organizirali tekmovanje, se ga je udeležilo že 246 študentov, ti pa so razvili skupaj 63 novih živilskih izdelkov. Zmagovalci natečaja se vsako leto udeležijo tudi mednarodnega tekmovanja in tudi tam so slovenski študenti že dosegali lepe rezultate. Mladi s tem dokazujejo, da so kreativni, iznajdljivi, radovedni, sposobni timskega dela in vztrajni. Na Prvem smo gostili Suzano Kralj in Blaža Kusterja, predstavnika dveh ekip ljubljanske Biotehniške fakultete, ki sta se na tekmovanju odlično odrezali. Inovativni živili, ki sta si jih zamislili njuni ekipi, sta WIBUBA BAR žitne ploščice, katerih namen je zagotoviti optimalen razvoj ploda in dojenčka skozi ustrezno prehrano matere in partnerja, in fermentiran mlečni izdelek MOO-CHA, ki temelji na kombuči.


02.11.2022

Zaprtje trgovine Stara roba, nova raba

Trgovina rabljenih predmetov Stara roba, nova raba je po dvanajstih letih delovanja v petek zaprla svoja vrata. Prodajalna v središču Ljubljane je zaposlovala osebe z izkušnjo brezdomstva in posameznike iz drugih ranljivih skupin. Šlo je za socialni projekt, ki je spodbujal trajnost, a je najemnina postala prevelik strošek za nadaljevanje delovanja. Čeprav Mestna občina Ljubljana do sedaj ni pokazala interesa za reševanje trgovine, danes z občine prihajajo spodbudne novice.


02.11.2022

Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto se zelo krčita in tanjšata

Znani so rezultati meritev Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, ki so pokazale, da sta se ledenika močno skrčila in stanjšala. Meritve so bile letos bolj obsežne, saj so poleg površine merili tudi debelino in prostornino ledenikov. Kaj se dogaja s slovenskima ledenikoma, sprašujemo Miho Pavška, vodjo raziskav ledenikov z Geografskega inštituta Antona Melika.


01.11.2022

Žalovanje

Na dan spomina na mrtve in katoliški praznik Vseh svetih govorimo o žalovanju za našimi ljubljenimi osebami. Jezuit pater dr. Ivan Platovnjak ugotavlja, da je žalovanje tabujska tema tudi za Katoliško cerkev. Zakaj? Kako pomembno je, da se poslovimo od umrlega človeka? Kako smemo žalovati? To so vprašanja, o katerih premišljuje pater Platovnjak. Med drugim vodi tudi trimesečni program za žalujoče v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani. Avtorica oddaje je Nataša Lang.


01.11.2022

Temačni turizem poosebljata smrt in trpljenje

Pokopališča niso le posvečeni prostori, kjer se poklonimo svojcem, prijateljem. Pogosto razkrivajo usode posameznikov, naroda, privlačijo pa tudi zaradi umetniške, arhitekturne in zgodovinske dediščine ali slavnih ljudi, ki so tam pokopani. Spomnimo se pariškega pokopališča Pere Lachaise, kjer počivajo pevec Jim Morrison, šansonjerka Edith Piaff, skladatelj Frédéric Chopin in pisatelj Oscar Wilde, če omenimo le nekatere. Pokopališča so torej tudi svojevrstne turistične atrakcije. O pokopališkem oziroma temačnem turizmu se bomo pogovarjali z doktorico Barbaro Pavlakovič s Fakultete za turizem Univerze v Mariboru.


01.11.2022

November - mesec ozaveščanja o zdravju moških

Danes se začenja mesec, ki ga imenujemo tudi movember - mesec ozaveščanja o zdravju moških. Društvo uroloških bolnikov Slovenije in drugi deležniki opozarjajo na pomanjkanje urologov in na predolge čakalne dobe. Prizadevajo si tudi za čimprejšnjo uvedbo presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka na prostati. Posledica pomanjkanja urologov je tudi prepozno diagnosticiranje in zdravljenje raka. V naši državi imamo enega urologa na 35 tisoč prebivalcev, evropsko povprečje pa je urolog na 20 tisoč prebivalcev. Na leto pri nas odkrijejo 1.600 primerov raka na prostati, več kot 400 bolnikov pa zaradi te bolezni umre.


31.10.2022

Ob dnevu reformacije o jeziku kot gradniku nacionalne identitete

Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.


28.10.2022

6. kulinarični festival November Gourmet pripada ženskam!

Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.


30.10.2022

Dan varčevanja

31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.


28.10.2022

Somnologi so za uveljavitev zimskega časa in prenehanje premikanja ure

Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.


26.10.2022

Nasilje je posledica razgretega in toksičnega političnega diskurza

Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.


25.10.2022

Povojna obnova Ukrajine

Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.


24.10.2022

Portret Anžeta Logarja in Nataše Pirc Musar

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


24.10.2022

V zakulisju predsedniških volitev

V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.


23.10.2022

Analiza (po)volilnega dogajanja z Jolando Lebar

Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


19.10.2022

Trk vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


19.10.2022

Trg vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


Stran 50 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov