Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.
Pogovor z Jeffom Hoffmanom, podjetnikom, milijonarjem, humanitarcem in motivacijskim govorcem
V Slovenijo je na povabilo neprofitnega zavoda Ceed Slovenija prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Veliko je potoval in ko je nekoč poklical svojega potovalnega agenta, da bi rad ob 16.00 na letalo, mu je agent ponudil le leta ob 15.00 ali 17.00. Ker je Hoffman vedel, da letalo druge letalske družbe odleti prav ob 16.00, a mu agent tega ni želel ponuditi, je bil vzrajen in je karto le dobil. Iz te njegove izkušnje je nastal prvi program za letalske rezervacije prek spleta, zaradi dolgega čakanja na prijavo pa je pozneje izumil tudi programsko opremo za kioske, ki potniku na letališču natisnejo potrdilo o vkrcanju oz. angleško boarding pass. Izhajal je iz težav, ki jih je zasledil kot nekdo, ki veliko potuje, in zanje našel rešitev. Zato pravi, da podjetništvo ni nič drugega kot iskanje rešitev za težave, ki jih opaziš okoli sebe.
Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom. Kot računalničar je bil eden prvih, ki je pri svojih podjetniških projektih uporabil spletne povezave in možnosti, ki se s tem odpirajo, ter tako spremenil vsaj eno področje gospodarstva – turizem in potovanja. So bili njegovi začetki v devetdesetih letih prejšnjega stoletja lažji, kot so danes, ko so zagonska podjetja že vsepovsod?
“Lažje in težje. Bom povedal, zakaj. Lažje je bilo, ker ni bilo konkurence, internet in tehnologija sta bila novosti. Bil je šele začetek in ljudje niso vedeli, o čem govorimo. Spomnim se, ko sem želel razložiti, kaj je svetovni splet, uporabil sem kratice http, www, pa so samo rekli: “Jeff, ti si inženir, ne vemo, o čem govoriš.” Po drugi strani je bilo torej težje, saj tudi stranke niso vedele, o čem govorim. Ko sem jim razlagal, da jim ni treba več v trgovino, saj lahko stvari kupijo prek spleta, so mislili, da sem nor. Pa tudi izobraževanja o tehnologiji ni bilo veliko. Konkurence je bilo torej manj, kar je bilo dobro, slabo pa je bilo to, da je bil trg nepripravljen. Danes splet vsi poznamo, a je milijon ljudi, ki poskušajo prodreti s svojo idejo in je konkurenca večja.”
Ni težava denar, temveč talent
Danes je torej drugače, velikokrat pa slišimo, da je ključna težava podjetnikov za ustanovitev ali rast podjetja financiranje. Naš sogovornik se s tem ne strinja.
“Težava je talent – človeški, ne pa finančni kapital. Če boste dali veliko denarja ljudem, ki ne vedo, kaj delajo, to ne bo dobra naložba. Če pa daš nekaj denarja majhni, pametni in iznajdljivi skupini ljudi, naredijo izjemne stvari. Ne gre za denar, temveč človeške talente. Mladi podjetniki potrebujejo talent v dveh smislih. V obliki dobre ekipe – potrebujejo torej druge pametne Slovence, ki se jim bodo pridružili, po drugi strani pa potrebujejo tudi mentorje. V Ljubljani sem prav zato, ker Ceed mladim omogoča dostop do mentorjev, izobraževanja in strokovnega znanja. Mladi potrebujejo mentorstvo tistih, ki so že prehodili to pot.”
Ne le podjetnik, tudi človek z velikim srcem
Sam veliko pozornosti namenja temu, da se ljudje, s katerimi dela, počutijo dobro. Uspeh zanj ni kombinacija denarja, moči in slave, temveč dejstvo, da v njegovem prvem podjetju nihče ni dal odpovedi. Ali se tudi veliko drugih izvršnih direktorjev zaveda pomembnosti človeškega kapitala?
“Ne. Velikim ne uspe prav zato, ker mislijo, da morajo vse narediti sami, ne zaposlijo ljudi, ki bi bili pametnejši od njih, ne dajo jim možnosti, ne zaupajo jim. Potem pa me sprašujejo, zakaj njihovo podjetje ne raste hitreje, saj tako veliko delajo. A preveč se osredotočajo na to, kako voditi podjetje, kot pa na to, da bi našli pametne ljudi, ki bi namesto njih vodili oddelke podjetja. Najuspešnejši vodje in izvršni direktorji so tisti, ki se zavedajo, da velik del njihove službe ni vodenje podjetja, temveč to, da poskrbiš za tiste, ki delajo zate. Če si sam direktor svojega podjetja, si v določenem trenutku rečeš: ne zmorem več vsega sam, ne sledim več, meša se mi … Zato zaposliš nekoga in mu zaupaš, da bo odlično vodil na primer marketing. Sam sem začel vse več časa posvečati ljudem, ki delajo zame, tako da sem lahko pridobil najboljšega človeka na določeno področje. Moje delo je, da najdem najboljše in da ustvarim take pogoje, da bodo radi delali pri meni. (…) Šele ko sem to dojel, sem postal uspešen.”
Milijonar je postal pred svojim 30. rojstnim dnem, svoje prvo podjetje prodal za znesek z devetimi ciframi, imel je veliko hišo, velik avto, ljudje so mu člestitali za uspeh. A kljub vsemu takrat ni čutil velikega zadovoljstva.
“Potem sem zasledil zgodbo o varni hiši za zlorabljene ženske, ki so jo morali zapreti zaradi pomanjkanja sredstev. Vzel sem denar iz banke in poskrbel zanje. Financiral sem varno hišo za ženske, da so lahko kje živele, in takrat je vse dobilo smisel. Rekel sem si: veliko bom delal, dobro zaslužil, da bom lahko potem delal tudi stvari, ki so pomembne. Na tabli imam napisano eno misel, ki govori o tem: Lahko si uspešen, toda ali si pomemben? Biti uspešen je služiti denar, biti pomemben pa pomeni pomagati, da imajo na primer zlorabljene ženske streho nad glavo.”
A vsi tisti, ki imajo bogastvo in moč, ne delijo njegovega mnenja. Te dni smo lahko brali, da se razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi še vedno povečujejo, da ima 26 najbogatejših Zemljanov v lasti tolikošno premoženje kot polovica človeštva skupaj. Vemo, kaj delamo z okoljem, tudi izkoriščanja delavcev je še vedno veliko. A Jeff Hoffman ima rešitev.
“Moje mnenje je, da nas ne sme skrbeti zaradi teh 26 ljudi, temveč za nove generacije. Dolgo časa se že osredotočam na mlade in jih učim, da ne bodo odrasli s takšnim mišljenjem, kot ga imajo nekateri najbogatejši. Njih ne moremo spremeniti, verjemite mi. Veliko jih poznam, govoril sem z njimi in na žalost se ne bodo spremenili in začeli delati drugače. Treba pa je vzgojiti mlado generacijo, da bo razmišljala drugače in imela boljši občutek za to, kaj je pomembno in kaj šteje v življenju.”
V pogovoru smo se dotaknili tudi razmer v Sloveniji. Jeff Hoffman opaža, da je nekaj let po gospodarski krizi v Sloveniji še vedno prisoten rahel strah. Podjetniki niso pripravljeni vzeti kredita oz. pridobiti denar, ker ne vedo, kaj prinaša prihodnost. A slaba stran tega je, pravi, da brez finančnega vložka ni možnosti za rast in razvoj.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Slovenijo je prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom.
Pogovor z Jeffom Hoffmanom, podjetnikom, milijonarjem, humanitarcem in motivacijskim govorcem
V Slovenijo je na povabilo neprofitnega zavoda Ceed Slovenija prišel Jeff Hoffman, podjetnik, milijonar, svetovalec številnim vladam, tudi Beli hiši in Organizaciji združenih narodov, pisec, humanitarec, motivacijski govorec in mentor. Svoje bogastvo si je pridobil že v mladih letih. Veliko je potoval in ko je nekoč poklical svojega potovalnega agenta, da bi rad ob 16.00 na letalo, mu je agent ponudil le leta ob 15.00 ali 17.00. Ker je Hoffman vedel, da letalo druge letalske družbe odleti prav ob 16.00, a mu agent tega ni želel ponuditi, je bil vzrajen in je karto le dobil. Iz te njegove izkušnje je nastal prvi program za letalske rezervacije prek spleta, zaradi dolgega čakanja na prijavo pa je pozneje izumil tudi programsko opremo za kioske, ki potniku na letališču natisnejo potrdilo o vkrcanju oz. angleško boarding pass. Izhajal je iz težav, ki jih je zasledil kot nekdo, ki veliko potuje, in zanje našel rešitev. Zato pravi, da podjetništvo ni nič drugega kot iskanje rešitev za težave, ki jih opaziš okoli sebe.
Je soustanovitelj več podjetij, med drugim tudi Priceline.com, ki ima v lasti v Evropi bolj poznan Booking.bom. Kot računalničar je bil eden prvih, ki je pri svojih podjetniških projektih uporabil spletne povezave in možnosti, ki se s tem odpirajo, ter tako spremenil vsaj eno področje gospodarstva – turizem in potovanja. So bili njegovi začetki v devetdesetih letih prejšnjega stoletja lažji, kot so danes, ko so zagonska podjetja že vsepovsod?
“Lažje in težje. Bom povedal, zakaj. Lažje je bilo, ker ni bilo konkurence, internet in tehnologija sta bila novosti. Bil je šele začetek in ljudje niso vedeli, o čem govorimo. Spomnim se, ko sem želel razložiti, kaj je svetovni splet, uporabil sem kratice http, www, pa so samo rekli: “Jeff, ti si inženir, ne vemo, o čem govoriš.” Po drugi strani je bilo torej težje, saj tudi stranke niso vedele, o čem govorim. Ko sem jim razlagal, da jim ni treba več v trgovino, saj lahko stvari kupijo prek spleta, so mislili, da sem nor. Pa tudi izobraževanja o tehnologiji ni bilo veliko. Konkurence je bilo torej manj, kar je bilo dobro, slabo pa je bilo to, da je bil trg nepripravljen. Danes splet vsi poznamo, a je milijon ljudi, ki poskušajo prodreti s svojo idejo in je konkurenca večja.”
Ni težava denar, temveč talent
Danes je torej drugače, velikokrat pa slišimo, da je ključna težava podjetnikov za ustanovitev ali rast podjetja financiranje. Naš sogovornik se s tem ne strinja.
“Težava je talent – človeški, ne pa finančni kapital. Če boste dali veliko denarja ljudem, ki ne vedo, kaj delajo, to ne bo dobra naložba. Če pa daš nekaj denarja majhni, pametni in iznajdljivi skupini ljudi, naredijo izjemne stvari. Ne gre za denar, temveč človeške talente. Mladi podjetniki potrebujejo talent v dveh smislih. V obliki dobre ekipe – potrebujejo torej druge pametne Slovence, ki se jim bodo pridružili, po drugi strani pa potrebujejo tudi mentorje. V Ljubljani sem prav zato, ker Ceed mladim omogoča dostop do mentorjev, izobraževanja in strokovnega znanja. Mladi potrebujejo mentorstvo tistih, ki so že prehodili to pot.”
Ne le podjetnik, tudi človek z velikim srcem
Sam veliko pozornosti namenja temu, da se ljudje, s katerimi dela, počutijo dobro. Uspeh zanj ni kombinacija denarja, moči in slave, temveč dejstvo, da v njegovem prvem podjetju nihče ni dal odpovedi. Ali se tudi veliko drugih izvršnih direktorjev zaveda pomembnosti človeškega kapitala?
“Ne. Velikim ne uspe prav zato, ker mislijo, da morajo vse narediti sami, ne zaposlijo ljudi, ki bi bili pametnejši od njih, ne dajo jim možnosti, ne zaupajo jim. Potem pa me sprašujejo, zakaj njihovo podjetje ne raste hitreje, saj tako veliko delajo. A preveč se osredotočajo na to, kako voditi podjetje, kot pa na to, da bi našli pametne ljudi, ki bi namesto njih vodili oddelke podjetja. Najuspešnejši vodje in izvršni direktorji so tisti, ki se zavedajo, da velik del njihove službe ni vodenje podjetja, temveč to, da poskrbiš za tiste, ki delajo zate. Če si sam direktor svojega podjetja, si v določenem trenutku rečeš: ne zmorem več vsega sam, ne sledim več, meša se mi … Zato zaposliš nekoga in mu zaupaš, da bo odlično vodil na primer marketing. Sam sem začel vse več časa posvečati ljudem, ki delajo zame, tako da sem lahko pridobil najboljšega človeka na določeno področje. Moje delo je, da najdem najboljše in da ustvarim take pogoje, da bodo radi delali pri meni. (…) Šele ko sem to dojel, sem postal uspešen.”
Milijonar je postal pred svojim 30. rojstnim dnem, svoje prvo podjetje prodal za znesek z devetimi ciframi, imel je veliko hišo, velik avto, ljudje so mu člestitali za uspeh. A kljub vsemu takrat ni čutil velikega zadovoljstva.
“Potem sem zasledil zgodbo o varni hiši za zlorabljene ženske, ki so jo morali zapreti zaradi pomanjkanja sredstev. Vzel sem denar iz banke in poskrbel zanje. Financiral sem varno hišo za ženske, da so lahko kje živele, in takrat je vse dobilo smisel. Rekel sem si: veliko bom delal, dobro zaslužil, da bom lahko potem delal tudi stvari, ki so pomembne. Na tabli imam napisano eno misel, ki govori o tem: Lahko si uspešen, toda ali si pomemben? Biti uspešen je služiti denar, biti pomemben pa pomeni pomagati, da imajo na primer zlorabljene ženske streho nad glavo.”
A vsi tisti, ki imajo bogastvo in moč, ne delijo njegovega mnenja. Te dni smo lahko brali, da se razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi še vedno povečujejo, da ima 26 najbogatejših Zemljanov v lasti tolikošno premoženje kot polovica človeštva skupaj. Vemo, kaj delamo z okoljem, tudi izkoriščanja delavcev je še vedno veliko. A Jeff Hoffman ima rešitev.
“Moje mnenje je, da nas ne sme skrbeti zaradi teh 26 ljudi, temveč za nove generacije. Dolgo časa se že osredotočam na mlade in jih učim, da ne bodo odrasli s takšnim mišljenjem, kot ga imajo nekateri najbogatejši. Njih ne moremo spremeniti, verjemite mi. Veliko jih poznam, govoril sem z njimi in na žalost se ne bodo spremenili in začeli delati drugače. Treba pa je vzgojiti mlado generacijo, da bo razmišljala drugače in imela boljši občutek za to, kaj je pomembno in kaj šteje v življenju.”
V pogovoru smo se dotaknili tudi razmer v Sloveniji. Jeff Hoffman opaža, da je nekaj let po gospodarski krizi v Sloveniji še vedno prisoten rahel strah. Podjetniki niso pripravljeni vzeti kredita oz. pridobiti denar, ker ne vedo, kaj prinaša prihodnost. A slaba stran tega je, pravi, da brez finančnega vložka ni možnosti za rast in razvoj.
Te dni pospešeno mesi testo in z različnimi nadevi povija potice, ki jih številne gospodinje same ne upajo speči, marsikdo ne zmore več, mlade družine pa za potico enostavno nimajo časa. Zato Simona Kejžar, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, z veseljem peče tudi po naročilu. V orehovo potico doda tudi trdinkino moko, značilno za Bohinj. V njeni kuhinji, ki je prava delavnica, ura ne meri časa. Čas narekujejo potice, piškoti in druge predpraznične sladke dobrote.
Države članice evropske unije se na različne načine spopadajo z energetsko krizo. Državni zbor je prejšnji teden sprejel zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize v prihodnjem letu. Ocenjena finančna vrednost sprejetih ukrepov znaša 1,2 milijarde evrov. Od tega naj bi 850 milijonov namenili za subvencioniranje visokih cen elektrike in plina, 100 milijonov za sofinanciranje skrajšanega delavnega časa in čakanja na delo, 250 milijonov pa za izboljšanje likvidnosti prizadetih podjetij. Danes je vlada omejila cene elektrike tudi za javne zavode, občine in agencije. Kako pa se z energetsko krizo spopadajo v sosednji Avstriji, ki nam je lahko pogosto zgled za hiter in učinkovit odziv na krizne razmere? Podjetnik Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, pojasnjuje, da avstrijska vlada kakšnih konkretnih ukrepov še ni sprejela.
Društvo V tujini izobraženih Slovencev - VTIS - je skupaj z ministrstvom za izobraževanje v Ljubljani pripravilo Simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini. Cilj simpozija je vzpostavljanje in utrjevanje vezi med slovenskimi raziskovalci v tujini in profesorji, raziskovalci ter študenti v Sloveniji, in sicer na različnih področjih. Med sodelujočimi je tudi socialna antropologinja, doktorica PINA SADAR, ki že več kot desetletje živi v Veliki Britaniji, zadnja leta v Londonu, kjer trenutno deluje v okviru ene od vladnih agencij, ki se ukvarja z vključevanjem državljanov v politične procese in razvoj politik.
Zahtevnejši turisti vedno bolj iščejo drugačna doživetja, navadno nekaj, kar ni na prvo žogo, že stokrat videno in del ponudbe masovnega turizma. Kot poudarjajo na Slovenski turistični organizaciji, slovenski turizem zasleduje vizijo zelene butičnosti z nižjim odtisom in večjo vrednostjo za vse. Prav tej viziji sledijo tudi paketi 5-zvezdničnih doživetji, zbrani pod značko Edinstvena doživetja Slovenije. Trenutno jih značko nosi 26, namenjeni so domačim in tujim gostom, med njimi lahko na primer izberete večerjo v rudniku, čakanje na medveda v Kočevskem gozdu, opazovanje Krna in doline Nadiže z viseče ploščadi, vožnjo s kajakom po podzemlju Pece in druge.
Več kot četrtina Američanov, starih med 18 in 29 let svoje dnevne novice prejema prek družbenega omrežja Tiktok, kažejo izsledki raziskave Pew Research Centra. Čeprav manj alarmantna, pa se podobna slika vseeno izrisuje tudi pri nas. Mladi namreč vse pogosteje aktualne informacije prejemajo prek družbenih omrežij, in ne več prek tradicionalnih medijev, kot je to veljajo včasih. S tem seveda lahko naletijo na pasti lažnih in zavajajočih informacij.
Sinoči so v Cankarjevem domu na slavnostno podelili Zoisove in Puhove nagrade in priznanja, najvišje državne nagrade za vrhunske dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki nazorno pričajo o raznovrstnosti in dometu slovenske znanosti. Foto: Anže Malovrh/STA
Vse več ljudi se zaradi visokih cen hrane in položnic za ogrevanje ter drugih stroškov obrača na človekoljubne organizacije. Stiske so vse globlje. Revni in socialno izključeni pa svojo stisko še bolj občutijo prav v mesecu decembru, ki je mesec obdarovanj in srečevanj. Z materialnimi dobrotami in toplo besedo jim decembrske dni vsaj nekoliko skušajo polepšati v dobrodelnih organizacijah
Ingrid Celestina ima skupaj s Suzano Todorovič zasluge za izdajo knjige o Šavrinkah, za katero sta prejeli naziv Osebnost Primorske meseca januarja za leto 2018. Aktivna je v knjigotrško-založniškem svetu. Že nekaj let je predsednica Društva slovenskih knjigotržcev, sodeluje v komisiji za podeljevanje Evropske nagrade za literaturo. Gost v terenskem studiu v Svetem Antonu pri Kopru je bil tudi oljkar Darko Jakomin z oljkarske kmetije Karlonga v bližnjem Potoku.
Sveti Anton je skupno ime za številne zaselke na širokem hrbtu v severnem delu Šavrinskega gričevja, ki se spušča v dolino reke Rižane. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2020 tu živelo 2048 ljudi. Sveti Anton ima bogato ilustrirano knjigo o svoji zgodovini z naslovom Sv. Anton – Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Obsežno in s številnimi barvnimi fotografijami opremljeno knjigo o Svetem Antonu je napisala Natali Gak. Na obisk v naš terenski studio v Svetem Antonu je prišla tudi gospa Alferija Bržan, slavistka, upokojena učiteljica slovenščine, ki piše pesmi v antonskem govoru.
Kaj se dogaja z javnimi sistemi v Sloveniji? Najbolj na udaru v tem trenutku je zdravstveni sistem, kjer so stvari že ušle izpod nadzora. Tudi v domovih za ostarele se pogoji zaostrujejo, saj zaradi pomanjkanja kadra, ti zapirajo vrata. Enako se dogaja v šolstvu, kjer je velik manko na področju tehničnega kadra. O pokojninskem sistemu se še ne govori … ampak, tudi tu bi bile na mestu sistemske spremembe.
Rok Ravnikar iz ZD Kamnik se odziva na očitke, da zdravniki delajo premalo, da gre za sivo stavko. Prav je, da se v te krizne razmere vključuje civilna družba, saj zahteva isto, na kar zdravniki opozarjajo že deset let! Če želimo zadržati zdravnike v javnem zdravstvu, je treba nujno izboljšati pogoje dela, izboljšati vodenje javnih zavodov, zmanjšati administrativne obremenitve ter omogočiti fleksibilni delovnik in nagrajevanje. Na slabe razmere v zdravstvu pa opozarja tudi civilna iniciativa Glas ljudstva, ki z današnjim dnem začenja kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva.
Danes so v Strasbourgu podelili nagrado Saharov za svobodo misli in je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje za delo na področju človekovih pravic. Prejemnik letošnje nagrade je ukrajinsko ljudstvo. Slovesnost je v evropskem parlamentu spremljal Rok Valenčič.
V zbirki 'Kajuh 100', ki jo izdaja knjižnica Velenje, je ob stoti obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha izšla tudi knjiga Kajuh - Dopisovanja. V njej so zbrana vsa pisma, dopisnice, razglednice in sporočila, ki jih je pisal Kajuh in tudi drugi njemu. O zbirki smo se pogovarjali z umetnostnim zgodovinarjem in znanstvenikom dr. Miklavžem Komeljem.
Danes se spominjamo stote obletnice rojstva Karla Destovnika Kajuha. Kako literarna zgodovina razume in obravnava pesnika Kajuha, smo se pogovarjali z literarno zgodovinarko Ireno Novak Popov.
"Morda bo trajalo eno leto, morda pet let. Ampak najpomembnejše je to, da ljudje vzklikajo, da se ne bodo vrnili nazaj. Nikakor ne bodo odnehali, nikakor ne bodo sprejeli majhnih sprememb, saj hočejo popolno spremembo sistema, vlada je izgubila svojo legitimnost. To je zelo pomembno tudi za mednarodno skupnost, razumeti mora, da reforme v diktaturi niso mogoče. Diktatorja ne moreš reformirati," pravi Negin Shiraghaei, nekdanja novinarka, aktivistka in podjetnica, ki zase pravi, da je že od nekdaj zagovornica pravic žensk. V Beogradu se je na forumu Brave New Media z njo pogovarjala Urška Henigman.
Po nekaterih podatkih več kot 70 odstotkov zdravstvenih delavcev zaznava nasilje v zdravstvu. Povzročitelji nasilja so različni, prav tako tudi žrtve, največja skupina žrtev pa so osebe z duševnimi oviranostmi. Nasilje v zdravstvu se sicer v zadnjih letih povečuje, to pa je predvsem posledica slabih pogojev za delo in podplačanosti.
Kaj ponuja mlajšim in starejšim generacijam Rogatec, kakšen je utrip tega trga ob Sotli in kje vidijo njegove prednosti in izzive za v prihodnje, so se razgovorili tisti, ki kraj najbolje poznajo, namreč domačini: ravnateljica osnovne šole in vrtca Rogatec Alenka Virant, Majda Kramberger, Blaž Kramberger in Franc Kregar.
Dvorec Strmol, srednjeveški trg ter izleti na Donačko goro ali k izviru Sotle so vse zanimive izletne možnosti, ki jih ponuja Rogatec, v katerem se danes mudi ekipa Prvega. Zakaj se tja res splača podati, lahko izveste v pogovoru z Gordano Bilušič z Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Slovenska filantropija je lani združila dvajset tisoč ljudi
V Aktualni temi se posvečamo kroničnemu pomanjkanju učiteljic in učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Po nekaterih podatkih pri nas primanjkuje 2000 učiteljev, po najbolj pesimističnih pa kar 4000. Rok Valenčič se je o tej pereči temi pogovarjal z ravnateljico Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistro Anito Knez.
Neveljaven email naslov