Tragičen primer v jeseniški bolnišnici je znova odprl vprašanje, kako je poskrbljeno za varnost tako bolnikov kot zaposlenih. Če se do določene mere da nadzorovati in prilagoditi fizično okolje – da se torej sprejme ukrepe, če obstaja nevarnost, da bo pacient padel, da se uredi evakuacijsko pot za nevarnosti, kot sta požar in potres, in podobno – pa je treba upoštevati tudi varovanje pacienta. Za paciente, ki lahko zase in za okolico predstavljajo tveganje, je treba urediti varovanje in jim posvetiti več pozornosti, a zaradi kadrovske podhranjenosti v praksi to pogosto ni izvedljivo. To pa za slovensko starajočo se družbo ni dobra popotnica.

Z raziskavami je dokazano, če je medicinskih sester premalo, smrtnost pacientov narašča

Tragičen primer v jeseniški bolnišnici je znova odprl vprašanje, kako je poskrbljeno za varnost tako bolnikov kot zaposlenih. Če je mogoče do določene mere nadzorovati in prilagoditi fizično okolje – da se torej sprejme ukrepe, če obstaja nevarnost, da bo pacient padel, da se uredi evakuacijsko pot za nevarnosti, kot sta požar in potres, in podobno – pa je treba upoštevati tudi varovanje pacienta. Za paciente, ki lahko zase in za okolico predstavljajo tveganje, je treba urediti varovanje in jim posvetiti več pozornosti, a zaradi kadrovske podhranjenosti v praksi to pogosto ni izvedljivo. To pa za slovensko starajočo se družbo ni dobra popotnica.

Vsak bolnik zahteva oskrbo in varovanje, vendar se mora nekaterim zaradi določene bolezni posvečati še več pozornosti. Strokovnjak za kakovost bolnikov Andrej Robida pojasnjuje, da se ob sprejemu pacienta kategorizira in na ta način določi, kakšno tveganje lahko predstavlja.

Hujša je bolezen, hujša je nevarnost, več pozornosti takšen pacient potrebuje. Pri nas je zelo dobro urejeno glede padcev, razjed zaradi pritiska in preležanin, nekateri pa delajo tudi oceno tveganja, ali bi pacient lahko škodoval sam sebi oziroma ali bi lahko storil samomor.

A kadrovska podhranjenost zaposlenih pogosto preprečuje, da bi bilo to v praksi tudi izvedljivo. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman.

Že deset let opozarjamo, da nas primanjkuje od 20 do 25% z vsemi dodatnimi obremenitvami in staranjem tudi zaposlenih.

Andrej Robida že več let opozarja na to, da bi morali ustanoviti Agencijo za kakovost in varnost v zdravstvu. Ta bi med drugim skrbela za izboljšavo izidov zdravljenja, za zmanjšanje zapletov pri varovanju oziroma škodljivih dogodkov zaradi napak, hkrati pa bi nadzorovala kakovost dela zdravnikov in zdravstvenih ustanov.