Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedeljsko jutro - sir

03.02.2019


Nekoč je bil sir tudi plačilno sredstvo, danes je samostojna jed, lahko tudi sladica

Tradicija sirarstva v Sloveniji ima večstoletno tradicijo, ni pa šlo brez vpliva iz tujine, predvsem iz Italije. Pri nas izdelujemo večinoma trde tipe sirov (ker je za to tudi ustrezno podnebje). Sploh zahodni del države ima takšne naravne danosti, lastnosti tal, skratka pogoje za pridelavo posebnih vrst sira. Imamo jih pet, ki so pridobili zaščiteno oznako geografskega porekla: Tolminc, Bovški sir, Mohant, Kraški ovčji sir, prvi slovenski sir, ki je dobil zaščiteno oznako geografskega porekla pa je bil Nanoški sir. Sir, ki ga ne izdelujejo več, razlaga dr. Andreja Čanžek Majhenič z Biotehniške fakultete.

“Njegovi začetki segajo že v 16. stoletje, od leta 1986 pa ga je izdelovala mlekarna Vipava. Bil je to sir, ker je zorel na nadmorski višini 500 metrov, kjer ga je izoblikovala kraška burja. Zorenje na vinorodnem področju pa je siru (zaradi prisotnosi plemenitih plesni) dodalo posebno aromo.”

Živimo v času, ko so v različnih panogah »trend« mikroproizvajalci. Ali lahko govorimo tudi o mikro sirarjih? Dr. Čanžek Majhenič pravi, da je vedno več malih pridelovalcev, ki pa se seveda morajo držati določenih tehnoloških postopkov pri pridelavi sira in z “dodatki” ne zakriti kakšnih manj prijetnih lastnosti sira. Sicer je v določenih tehnoloških postopkih dovoljeno tudi barvanje sirov, tak je denimo sir cheddar.

Sir kot živilo ima izjemno dolgo zgodovino in tradicijo, številne vrste in podvrste sira, raznolikost okusov, arom, vonjev, tekstur so neizčrpen vir raziskovanj kulinaričnih »frikov« in gastronomskih ljubiteljev. Za pravilno postrežbo, uživanje in prodajo sira je pa je treba imeti bolj poglobljena znanja o tem živilu. Dvojezična višja šola za gospodarske poklice Št. Peter v Šentjakobu v Rožu na avstrijskem koroškem ponuja izbirni program, ki po uspešnem zaključku prinese naziv »poznavalec sirov«. Izobraževanje vodi magistrica Daniela Pečnik:

“Gre za 40 ur izobraževanja, za spoznavanje osnov, surovin, tehnologije, težišče izobraževanja pa temelji na prezentaciji in opisu sira. Da postaneš poznavalec sira, te mora sir zanimati in ga poskusiš ob vsaki priložnosti. Dejansko gre za nekakšen trening senzorike. Sicer pa je danes na trgu veliko kakovostnih sirov in težko najdemo kakšnega z “napako. Tudi za izobraževalne namene je težko priti do sira, ki ne ustreza kakovostnim kriterijim.”

Skoraj brez napak morajo opraviti teoretični in praktični del izobraževanja kandidati za poznavalca sirov. Slušatelji morajo do potankosti poznati 25 vrst sirov, ki predstavljajo nekakšno »sirno« abecedo. Lansko leto so naziv »poznavalec sirov« na višji šoli za gospodarske poklice Št. Peter pridobila 4 dekleta in 1 fant. Kako pa postati poznavalec sirov brez licence, ko smo pred vitrino v trgovini? Kako prepoznati dober sir? Dr. Andreja Čanžek Majhenič z Biotehniške fakultete odgovarja, da vonj še zdaleč ni edini pokazatelj kakovosti.

“Vonj je samo eden izmed senzoričnih parametrov. Samo po vonju ni mogoče ugotoviti, kako kakovosten je sir. Treba ga je poskusiti in dober sir mora biti harmoničen. Sicer lahko marsikaraj razberemo tudi iz skorje, sploh, kako je bil sir negovan med zorenjem.”

Kultura postrežbe in uživanja sirov se v zadnjih letih tudi v naši širši regiji vidno izboljšuje.

“Na krožniku mora sir biti v obliki trikotnika, konica sira gleda k robu krožnika. Tudi na krožnik se sire nalaga po določenem vrstem redu – začnemo z najbolj nežnim sirom po okusu, na krožniku, kjer je ura 6.00.”.

Še nasvet glede pravilne hrambe sirov: sire hranimo najbolje v hladilniku v posebnih posodah. Ne smejo biti povsem nepredušno zaprte in ne odprte, drugače se sir posuši. Vsekakor ga ne zapremo v brezzračno posodo, ampak takšno, da zrak lahko nemoteno kroži. Mehke sire hranimo kar v embalaži proizvajalca, tiste s plemenito plesnijo v testu najbolje v aluminijasti foliji.
Najprimernejša temperatura za shranjevanje svežega sira je od 2–4 stopinje Celzija, za mehke pri od 4–8, za poltrde in trde od 10–12 stopinj Celzija. Idealna je 90-odstotna vlaga, kar je v domačem hladilniku težko doseči. Zato sira raje ne kupujemo na zalogo, ampak sproti. Povprečen Slovenec sicer na leto zaužije 15 kilogramov sira in skute.

V Veliki Britaniji pa sir uporabljajo tudi v ta namen:


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nedeljsko jutro - sir

03.02.2019


Nekoč je bil sir tudi plačilno sredstvo, danes je samostojna jed, lahko tudi sladica

Tradicija sirarstva v Sloveniji ima večstoletno tradicijo, ni pa šlo brez vpliva iz tujine, predvsem iz Italije. Pri nas izdelujemo večinoma trde tipe sirov (ker je za to tudi ustrezno podnebje). Sploh zahodni del države ima takšne naravne danosti, lastnosti tal, skratka pogoje za pridelavo posebnih vrst sira. Imamo jih pet, ki so pridobili zaščiteno oznako geografskega porekla: Tolminc, Bovški sir, Mohant, Kraški ovčji sir, prvi slovenski sir, ki je dobil zaščiteno oznako geografskega porekla pa je bil Nanoški sir. Sir, ki ga ne izdelujejo več, razlaga dr. Andreja Čanžek Majhenič z Biotehniške fakultete.

“Njegovi začetki segajo že v 16. stoletje, od leta 1986 pa ga je izdelovala mlekarna Vipava. Bil je to sir, ker je zorel na nadmorski višini 500 metrov, kjer ga je izoblikovala kraška burja. Zorenje na vinorodnem področju pa je siru (zaradi prisotnosi plemenitih plesni) dodalo posebno aromo.”

Živimo v času, ko so v različnih panogah »trend« mikroproizvajalci. Ali lahko govorimo tudi o mikro sirarjih? Dr. Čanžek Majhenič pravi, da je vedno več malih pridelovalcev, ki pa se seveda morajo držati določenih tehnoloških postopkov pri pridelavi sira in z “dodatki” ne zakriti kakšnih manj prijetnih lastnosti sira. Sicer je v določenih tehnoloških postopkih dovoljeno tudi barvanje sirov, tak je denimo sir cheddar.

Sir kot živilo ima izjemno dolgo zgodovino in tradicijo, številne vrste in podvrste sira, raznolikost okusov, arom, vonjev, tekstur so neizčrpen vir raziskovanj kulinaričnih »frikov« in gastronomskih ljubiteljev. Za pravilno postrežbo, uživanje in prodajo sira je pa je treba imeti bolj poglobljena znanja o tem živilu. Dvojezična višja šola za gospodarske poklice Št. Peter v Šentjakobu v Rožu na avstrijskem koroškem ponuja izbirni program, ki po uspešnem zaključku prinese naziv »poznavalec sirov«. Izobraževanje vodi magistrica Daniela Pečnik:

“Gre za 40 ur izobraževanja, za spoznavanje osnov, surovin, tehnologije, težišče izobraževanja pa temelji na prezentaciji in opisu sira. Da postaneš poznavalec sira, te mora sir zanimati in ga poskusiš ob vsaki priložnosti. Dejansko gre za nekakšen trening senzorike. Sicer pa je danes na trgu veliko kakovostnih sirov in težko najdemo kakšnega z “napako. Tudi za izobraževalne namene je težko priti do sira, ki ne ustreza kakovostnim kriterijim.”

Skoraj brez napak morajo opraviti teoretični in praktični del izobraževanja kandidati za poznavalca sirov. Slušatelji morajo do potankosti poznati 25 vrst sirov, ki predstavljajo nekakšno »sirno« abecedo. Lansko leto so naziv »poznavalec sirov« na višji šoli za gospodarske poklice Št. Peter pridobila 4 dekleta in 1 fant. Kako pa postati poznavalec sirov brez licence, ko smo pred vitrino v trgovini? Kako prepoznati dober sir? Dr. Andreja Čanžek Majhenič z Biotehniške fakultete odgovarja, da vonj še zdaleč ni edini pokazatelj kakovosti.

“Vonj je samo eden izmed senzoričnih parametrov. Samo po vonju ni mogoče ugotoviti, kako kakovosten je sir. Treba ga je poskusiti in dober sir mora biti harmoničen. Sicer lahko marsikaraj razberemo tudi iz skorje, sploh, kako je bil sir negovan med zorenjem.”

Kultura postrežbe in uživanja sirov se v zadnjih letih tudi v naši širši regiji vidno izboljšuje.

“Na krožniku mora sir biti v obliki trikotnika, konica sira gleda k robu krožnika. Tudi na krožnik se sire nalaga po določenem vrstem redu – začnemo z najbolj nežnim sirom po okusu, na krožniku, kjer je ura 6.00.”.

Še nasvet glede pravilne hrambe sirov: sire hranimo najbolje v hladilniku v posebnih posodah. Ne smejo biti povsem nepredušno zaprte in ne odprte, drugače se sir posuši. Vsekakor ga ne zapremo v brezzračno posodo, ampak takšno, da zrak lahko nemoteno kroži. Mehke sire hranimo kar v embalaži proizvajalca, tiste s plemenito plesnijo v testu najbolje v aluminijasti foliji.
Najprimernejša temperatura za shranjevanje svežega sira je od 2–4 stopinje Celzija, za mehke pri od 4–8, za poltrde in trde od 10–12 stopinj Celzija. Idealna je 90-odstotna vlaga, kar je v domačem hladilniku težko doseči. Zato sira raje ne kupujemo na zalogo, ampak sproti. Povprečen Slovenec sicer na leto zaužije 15 kilogramov sira in skute.

V Veliki Britaniji pa sir uporabljajo tudi v ta namen:


23.10.2019

“Ogenj človeštvo pozna nekaj deset tisoč let, radioaktivnost šele eno generacijo”

Mednarodne konvencije določajo, da mora vsaka jedrska država skrbeti tudi za raziskave in izobraževanja na tem področju. Slovenija je jedrska država, torej mora imeti strokovnjake, ki te zadeve razumejo, raziskujejo in so pri tem finančno neodvisni od proizvajalcev energije. Na ta način deluje tudi Reaktorski infrastrukturni center – ali RIC na kratko – ki ga je obiskala Darja Pograjc. Nastala je radijska reportaža.


23.10.2019

Na trgu nastopamo kot kupec in kot prodajalec električne energije

Remont krśke nuklearke pomeni tudi izpad pribliźno 20 odstotkov elektricne energije, ki jo porabimo v Sloveniji. Nadomestijo jo z nakupi na mednarodnem trgu, pri tem pa je pomemben cas nakupa, saj se cene elektrike spreminjajo. To je ena izmed iztocnic za pogovorz generalnim direktorjem Gen energije Martinom Novśakom. Z njim se je pogovarjal Bojan Leskovec.


23.10.2019

Remont JEK na leto in pol

V Jedrski elektrarni krško vsakih 18 mesecev ustavijo reaktor in jo izklopijo iz elektroenergetskega omrežja. Tolikšen je namreč gorivni cikel, po katerem zamenjajo del gorivnih elementov, čas remonta pa izkoristijo tudi za vzdrževalna ter posodobitvena dela. Naša terenska ekipa, ki se danes do popoldneva oglaša iz Krškega, se je srečala tudi z vodjo proizvodnje v JEK, Gorazdom Pfeiferjem. O remontu se je z njim pogovarjal Peter Močnik.


23.10.2019

Gorivne palice v JEK

Še naprej ostajamo v Krškem z našo terensko ekipo. Slišali smo, kako poteka remont, ki se zgodi vsakih 18 mesecev in čemu je namenjen, zdaj pa k srčiki delovanja jedrske elektrarne. Pokukali bomo v reaktor in izvedeli več o gorivnih elementih, ki poganjajo elektrarno in ki so s toploto, ki jo proizvajajo, vir električne energije. Od kod pridobijo nove gorivne elemente z obogatenim uranom, kakšni so protokoli varovanja transporta goriva in menjave gorivnih palic v reaktorju elektrarne in tudi, kaj storijo s starimi gorivnimi elementi, o vsem tem v pogovoru z glavnim inženirjem za gorivo v NEK, Andrejem Kavčičem. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.


23.10.2019

Jedrska energija po svetu

O odnosu do jedrske energije v Avstriji, Italiji, Franciji, Rusiji in na Kitajskem z našimi dopisniki.


23.10.2019

Svet energije

Reportaža - Svet energije v Krškem. Avtorica: Suzana Vahtarič


23.10.2019

Fakulteta za energetiko

Terenska ekipa Prvega je obiskala Fakulteto, za katero morda še niste slišali. Gre namreč za eno najmlajših javnih fakultet pri nas, ki je bila ustanovljena pred 15. leti. Govorimo o Fakulteti za energetiko, ki jo je najti na dveh lokacijah: v Krškem in v Velenju. Lokaciji nista izbrani naključno. V Krškem, od koder se danes oglaša tudi naša terenska ekipa, je locirana jedrska elektrarna in elektrarne na reki Savi, v Velenju pa imamo termoenergijo s termoelektrarno Šoštanj in s pripadajočimi podjetji. Prav tu študenti in študentke s Fakultete za energetiko večinoma dobijo zaposlitev, pravi prof. dr. Jurij Avsec, prodekan za izobraževalno dejavnost na fakulteti, s katerim se je pogovarjal Peter Močnik. Poklepetali smo tudi z enim od študentov fakultete.


23.10.2019

Nadzor nad jedrsko varnostjo

Uprava RS za jedrsko varnost je nadzorni organ za jedrsko varnost, spremlja dogodke v naši edini nuklearki, oddtopanja in morebitna varnostna tveganja, vključena je tudi v redni remont, ki se te dni zaključuje v Krškem. Vodja sektorja za jedrsko varnost pri omenjeni upravi, Djordje Vojnović je Bojanu Leskovcu najprejpojasnil, kaj pomeni kadar pride do samodejne zaustavitve krške nuklearke: tehnično okvaro, človeško napako, varnostno tveganje?


22.10.2019

Zadnje ure prekinitve ognja?

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes zagrozil, da bo znova in še z “večjo odločnostjo” sprožil ofenzivo na severu Sirije, če se kurdski borci od tam ne bodo umaknili, kot določa dogovor, ki so ga izpogajale ZDA. To je Erdogan izjavil pred pogovori z ruskim predsednik Vladimirjem Putinom v Sočiju. Naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl je na turško-sirski meji ugotavljala, da tamkajšnji Kurdi neradi spregovorijo o svojih težavah in pričakovanjih.


22.10.2019

Višja bo urna postavka za študentsko delo

Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec


22.10.2019

Radio skozi čas

Vladimir Skok iz Sežane je kot osnovnošolec našel odvržen star radio, ga pobral in razstavil. Od takrat so radijski sprejemniki njegov zvesti spremljevalec. Več kot 200 jih razstavlja v opuščeni Mercatorjevi prodajalni na Bazoviški cesti v Sežani. Razstavo Radio skozi čas si lahko ogledate po vnaprejšnjem dogovoru in verjemite, ko boste stopili v prostor, se boste počutili kot Alica v čudežni deželi. Z Vladimirjem Skokom se je pogovarjala Sabrina Mulec.


21.10.2019

Erdogan naredil vtis na Trumpa

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


20.10.2019

"Prvi semafor na svetu je bil namenjen eliti"

Prvi semafor na svetu je bil ročen in že opremljen s plinskima svetilkama rdeče in zelene barve. Prvi prvi poskusni semafor pri nas je bil že električen, a policist je imel nalogo, da ga upravlja ročno s pritiskanjem na tipke. O razvoju semaforjev in semaforiziranih križišč smo se pogovarjali z Robertom Rijavcem, višjim predavateljem na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Odpravili smo se v Center za upravljanje prometa, ki deluje v sklopu podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice in kjer upravljajo z vsemi ljubljanskimi semaforji, ter preverili, kakšna je zgodba z ženskim simbolom oz. likom na semaforju za pešce pred Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj.


19.10.2019

Negotovost na turško-sirski meji

Turčija in sirski Kurdi drug drugemu očitajo kršitve prekinitve ognja na severovzhodu Sirije. Ankara je sporočila, da so kurdske sile na omenjenem območju v zadnjih 36 urah izvedle 14 napadov, Sirske demokratične sile (SDF) pa so obtožile Turčijo, da ne dovoli evakuacije civilistov in ranjenih iz obleganega mejnega mesta Ras al-Ain. Če se kurdske sile ne bodo umaknile iz območja, ki ga Turčija razglaša za varno območje, se v torek napoveduje nadajevanje turške ofenzive. Naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl je pripravila zanimiv reportažni zapis. "Vsepovsod so padale bombe, komaj sem rešil svoje otroke pred skrajneži in pred bombami. Vsi so tolkli po nas". Tako Mahmud Aziz iz sirskega Alepa.


19.10.2019

Dobiva se “četrt na devet”

V radijskem etru je napovedovanje ure nekaj povsem običajnega. Radijci pri tem uporabljamo uradne izraze, medtem ko v vsakdanjem življenju uporabljamo tudi neuradne. Slednji lahko včasih povzročijo zmedo in nas spravijo v zadrego. Veste, koliko je ura, če nekdo reče “četrt na devet“? Je to 8 in 15 minut ali 15 minut do devetih?


18.10.2019

Polovica prihodka iz tržne dejavnosti ostane fakulteti

Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič pojasnjuje zaslužke visokošolskih učiteljev na trgu.


18.10.2019

Breivik ni heroj, je nevaren, če pozabimo, kdo je bil

Častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma je Norveška. Med številnimi norveškimi avtorji je na sejmu tudi novinarka in pisateljica Asne Seierstad, ki je napisala knjigo o Andersu Breiviku in njegovem pokolu na Norveškem leta 2011. V Nemčiji so ji večkrat zastavili vprašanje, ali je ni bilo strah, ko je pisala knjigo o Breiviku, da ne bi z njo navdihovala ekstremistov.


17.10.2019

Trumpova zelena luč turškemu posredovanju v Siriji razburja politično ozračje v ZDA

Demokrati so se pričakovano oglasili z uničujočo kritiko predsednikove bližnjevzhodne politike, ampak tokrat so izjemno kritični tudi republikanci, ki Trumpu očitajo prenagljenost, nepremišljenost, s katero je popolnoma omajal podobo ameriške verodostojnosti v svetu. Čeprav republikanci in njim naklonjeni opazovalci opozarjajo, da je Trump ves čas napovedoval umik, številni tudi menijo, da Kurdi niso primeren zaveznik, kajti Kurdska delavska stranka velja za teroristično organizacijo, je splošna ocena poenotena. Način, kako so se Združene države umaknile, je kaotičen, sramoten, prava polomija. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar je pred mikrofon povabil Mary Beth Long, prvo žensko na položaju pomočnice ameriškega obrambnega ministra in predsednice Visoke skupine zveze NATO, odgovorne za jedrsko politiko zavezništva. Mary Beth Long je visok položaj v obrambnem ministrstvu zasedala v letih od 2007 do 2009, v času ministra Roberta Gatesa in predsednika Georga Busha mlajšega, danes pa je vplivna svetovalka v različnih institucijah.


17.10.2019

Mednarodni dan boja proti revščini

17. oktober je mednarodni dan boja proti revščini, ki ga je leta 1992 razglasila Organizacija Združenih narodov, da bi opozarjala na problem revščine v svetu in spodbujala dejavnosti za zmanjšanje revščine. Ta se sicer v zadnjih desetletjih zmanjšuje, a v svetovnem merilu sta še vedno dve miljardi ljudi, ki živijo na ali pod robom revščine, zaradi lakote trpi vsak deveti zemljan, zaradi podhranjenosti umre vsako leto 3 miljone otrok.


17.10.2019

Celje in mobilnost - je po letu dni kaj boljše?

Matija Mastnak se je oglasil v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki in poročal o uspešnosti celjskega mestnega avtobusa ter izposojevalnice koles.


Stran 132 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov