Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nedeljsko jutro - sir

03.02.2019


Nekoč je bil sir tudi plačilno sredstvo, danes je samostojna jed, lahko tudi sladica

Tradicija sirarstva v Sloveniji ima večstoletno tradicijo, ni pa šlo brez vpliva iz tujine, predvsem iz Italije. Pri nas izdelujemo večinoma trde tipe sirov (ker je za to tudi ustrezno podnebje). Sploh zahodni del države ima takšne naravne danosti, lastnosti tal, skratka pogoje za pridelavo posebnih vrst sira. Imamo jih pet, ki so pridobili zaščiteno oznako geografskega porekla: Tolminc, Bovški sir, Mohant, Kraški ovčji sir, prvi slovenski sir, ki je dobil zaščiteno oznako geografskega porekla pa je bil Nanoški sir. Sir, ki ga ne izdelujejo več, razlaga dr. Andreja Čanžek Majhenič z Biotehniške fakultete.

“Njegovi začetki segajo že v 16. stoletje, od leta 1986 pa ga je izdelovala mlekarna Vipava. Bil je to sir, ker je zorel na nadmorski višini 500 metrov, kjer ga je izoblikovala kraška burja. Zorenje na vinorodnem področju pa je siru (zaradi prisotnosi plemenitih plesni) dodalo posebno aromo.”

Živimo v času, ko so v različnih panogah »trend« mikroproizvajalci. Ali lahko govorimo tudi o mikro sirarjih? Dr. Čanžek Majhenič pravi, da je vedno več malih pridelovalcev, ki pa se seveda morajo držati določenih tehnoloških postopkov pri pridelavi sira in z “dodatki” ne zakriti kakšnih manj prijetnih lastnosti sira. Sicer je v določenih tehnoloških postopkih dovoljeno tudi barvanje sirov, tak je denimo sir cheddar.

Sir kot živilo ima izjemno dolgo zgodovino in tradicijo, številne vrste in podvrste sira, raznolikost okusov, arom, vonjev, tekstur so neizčrpen vir raziskovanj kulinaričnih »frikov« in gastronomskih ljubiteljev. Za pravilno postrežbo, uživanje in prodajo sira je pa je treba imeti bolj poglobljena znanja o tem živilu. Dvojezična višja šola za gospodarske poklice Št. Peter v Šentjakobu v Rožu na avstrijskem koroškem ponuja izbirni program, ki po uspešnem zaključku prinese naziv »poznavalec sirov«. Izobraževanje vodi magistrica Daniela Pečnik:

“Gre za 40 ur izobraževanja, za spoznavanje osnov, surovin, tehnologije, težišče izobraževanja pa temelji na prezentaciji in opisu sira. Da postaneš poznavalec sira, te mora sir zanimati in ga poskusiš ob vsaki priložnosti. Dejansko gre za nekakšen trening senzorike. Sicer pa je danes na trgu veliko kakovostnih sirov in težko najdemo kakšnega z “napako. Tudi za izobraževalne namene je težko priti do sira, ki ne ustreza kakovostnim kriterijim.”

Skoraj brez napak morajo opraviti teoretični in praktični del izobraževanja kandidati za poznavalca sirov. Slušatelji morajo do potankosti poznati 25 vrst sirov, ki predstavljajo nekakšno »sirno« abecedo. Lansko leto so naziv »poznavalec sirov« na višji šoli za gospodarske poklice Št. Peter pridobila 4 dekleta in 1 fant. Kako pa postati poznavalec sirov brez licence, ko smo pred vitrino v trgovini? Kako prepoznati dober sir? Dr. Andreja Čanžek Majhenič z Biotehniške fakultete odgovarja, da vonj še zdaleč ni edini pokazatelj kakovosti.

“Vonj je samo eden izmed senzoričnih parametrov. Samo po vonju ni mogoče ugotoviti, kako kakovosten je sir. Treba ga je poskusiti in dober sir mora biti harmoničen. Sicer lahko marsikaraj razberemo tudi iz skorje, sploh, kako je bil sir negovan med zorenjem.”

Kultura postrežbe in uživanja sirov se v zadnjih letih tudi v naši širši regiji vidno izboljšuje.

“Na krožniku mora sir biti v obliki trikotnika, konica sira gleda k robu krožnika. Tudi na krožnik se sire nalaga po določenem vrstem redu – začnemo z najbolj nežnim sirom po okusu, na krožniku, kjer je ura 6.00.”.

Še nasvet glede pravilne hrambe sirov: sire hranimo najbolje v hladilniku v posebnih posodah. Ne smejo biti povsem nepredušno zaprte in ne odprte, drugače se sir posuši. Vsekakor ga ne zapremo v brezzračno posodo, ampak takšno, da zrak lahko nemoteno kroži. Mehke sire hranimo kar v embalaži proizvajalca, tiste s plemenito plesnijo v testu najbolje v aluminijasti foliji.
Najprimernejša temperatura za shranjevanje svežega sira je od 2–4 stopinje Celzija, za mehke pri od 4–8, za poltrde in trde od 10–12 stopinj Celzija. Idealna je 90-odstotna vlaga, kar je v domačem hladilniku težko doseči. Zato sira raje ne kupujemo na zalogo, ampak sproti. Povprečen Slovenec sicer na leto zaužije 15 kilogramov sira in skute.

V Veliki Britaniji pa sir uporabljajo tudi v ta namen:


Aktualna tema

4383 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Nedeljsko jutro - sir

03.02.2019


Nekoč je bil sir tudi plačilno sredstvo, danes je samostojna jed, lahko tudi sladica

Tradicija sirarstva v Sloveniji ima večstoletno tradicijo, ni pa šlo brez vpliva iz tujine, predvsem iz Italije. Pri nas izdelujemo večinoma trde tipe sirov (ker je za to tudi ustrezno podnebje). Sploh zahodni del države ima takšne naravne danosti, lastnosti tal, skratka pogoje za pridelavo posebnih vrst sira. Imamo jih pet, ki so pridobili zaščiteno oznako geografskega porekla: Tolminc, Bovški sir, Mohant, Kraški ovčji sir, prvi slovenski sir, ki je dobil zaščiteno oznako geografskega porekla pa je bil Nanoški sir. Sir, ki ga ne izdelujejo več, razlaga dr. Andreja Čanžek Majhenič z Biotehniške fakultete.

“Njegovi začetki segajo že v 16. stoletje, od leta 1986 pa ga je izdelovala mlekarna Vipava. Bil je to sir, ker je zorel na nadmorski višini 500 metrov, kjer ga je izoblikovala kraška burja. Zorenje na vinorodnem področju pa je siru (zaradi prisotnosi plemenitih plesni) dodalo posebno aromo.”

Živimo v času, ko so v različnih panogah »trend« mikroproizvajalci. Ali lahko govorimo tudi o mikro sirarjih? Dr. Čanžek Majhenič pravi, da je vedno več malih pridelovalcev, ki pa se seveda morajo držati določenih tehnoloških postopkov pri pridelavi sira in z “dodatki” ne zakriti kakšnih manj prijetnih lastnosti sira. Sicer je v določenih tehnoloških postopkih dovoljeno tudi barvanje sirov, tak je denimo sir cheddar.

Sir kot živilo ima izjemno dolgo zgodovino in tradicijo, številne vrste in podvrste sira, raznolikost okusov, arom, vonjev, tekstur so neizčrpen vir raziskovanj kulinaričnih »frikov« in gastronomskih ljubiteljev. Za pravilno postrežbo, uživanje in prodajo sira je pa je treba imeti bolj poglobljena znanja o tem živilu. Dvojezična višja šola za gospodarske poklice Št. Peter v Šentjakobu v Rožu na avstrijskem koroškem ponuja izbirni program, ki po uspešnem zaključku prinese naziv »poznavalec sirov«. Izobraževanje vodi magistrica Daniela Pečnik:

“Gre za 40 ur izobraževanja, za spoznavanje osnov, surovin, tehnologije, težišče izobraževanja pa temelji na prezentaciji in opisu sira. Da postaneš poznavalec sira, te mora sir zanimati in ga poskusiš ob vsaki priložnosti. Dejansko gre za nekakšen trening senzorike. Sicer pa je danes na trgu veliko kakovostnih sirov in težko najdemo kakšnega z “napako. Tudi za izobraževalne namene je težko priti do sira, ki ne ustreza kakovostnim kriterijim.”

Skoraj brez napak morajo opraviti teoretični in praktični del izobraževanja kandidati za poznavalca sirov. Slušatelji morajo do potankosti poznati 25 vrst sirov, ki predstavljajo nekakšno »sirno« abecedo. Lansko leto so naziv »poznavalec sirov« na višji šoli za gospodarske poklice Št. Peter pridobila 4 dekleta in 1 fant. Kako pa postati poznavalec sirov brez licence, ko smo pred vitrino v trgovini? Kako prepoznati dober sir? Dr. Andreja Čanžek Majhenič z Biotehniške fakultete odgovarja, da vonj še zdaleč ni edini pokazatelj kakovosti.

“Vonj je samo eden izmed senzoričnih parametrov. Samo po vonju ni mogoče ugotoviti, kako kakovosten je sir. Treba ga je poskusiti in dober sir mora biti harmoničen. Sicer lahko marsikaraj razberemo tudi iz skorje, sploh, kako je bil sir negovan med zorenjem.”

Kultura postrežbe in uživanja sirov se v zadnjih letih tudi v naši širši regiji vidno izboljšuje.

“Na krožniku mora sir biti v obliki trikotnika, konica sira gleda k robu krožnika. Tudi na krožnik se sire nalaga po določenem vrstem redu – začnemo z najbolj nežnim sirom po okusu, na krožniku, kjer je ura 6.00.”.

Še nasvet glede pravilne hrambe sirov: sire hranimo najbolje v hladilniku v posebnih posodah. Ne smejo biti povsem nepredušno zaprte in ne odprte, drugače se sir posuši. Vsekakor ga ne zapremo v brezzračno posodo, ampak takšno, da zrak lahko nemoteno kroži. Mehke sire hranimo kar v embalaži proizvajalca, tiste s plemenito plesnijo v testu najbolje v aluminijasti foliji.
Najprimernejša temperatura za shranjevanje svežega sira je od 2–4 stopinje Celzija, za mehke pri od 4–8, za poltrde in trde od 10–12 stopinj Celzija. Idealna je 90-odstotna vlaga, kar je v domačem hladilniku težko doseči. Zato sira raje ne kupujemo na zalogo, ampak sproti. Povprečen Slovenec sicer na leto zaužije 15 kilogramov sira in skute.

V Veliki Britaniji pa sir uporabljajo tudi v ta namen:


15.11.2018

Pogovor z dopisnikom Luko Robida o vsebini dogovora o brexitu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.11.2018

Delnice Nove Ljubljanske banke so prvi dan na borzi blestele

Delnice Nove Ljubljanske banke so prvi trgovalni dan na Ljubljanski in Londonski borzi doživele topel sprejem. V Ljubljani so se ob nekaj več kot dveh milijonih prometa podražile za 10 %, medtem ko v Londonu ob 4x večjem prometu za 12%. Tako v NLB, kot na SDH, pa tudi na Ljubljanski borzi so nad skoraj povsem končano privatizacijo nove Ljubljanske banke olajšani in zadovoljni.


14.11.2018

Filmska nagrada Evropskega parlamenta LUX

Za evropske filmske nagrade LUX so se potegovali trije filmi, in sicer Druga stran vsega srbske režiserke Mile Turajlić, Stiks avstrijskega režiserja Wolfganga Fischerja in Bojevnica v režiji Islandsa Benedikta Erlingssona. Dobitnika nagrade, s katero Evropski parlament spodbuja kulturno raznolikost in povezovanje med evropskimi državami, so razglasili danes v Strasbourgu - to je film Bojevnica. Iz Strasbourga se javlja Marko Rozman.


14.11.2018

Spremljevalci otrok s sladkorno boleznijo

14. novembra zaznamujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Tista tipa 1 je še vedno najpogostejša sladkorna bolezen otrok in mladostnikov, čeprav se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Je pa seveda pričakovano, da mlajši ko je otrok, bolj je odvisen od družine. Takšna bolezen je kronična in zahteva dosmrtno zdravljenje vedno in povsod, tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Takšni otroci so sicer opredeljeni kot dolgotrajno bolni otroci in zato upravičeni do začasnega spremljevalca, ki ga spremlja v šolskem okolju. A očitno papir prenese vse, praksa je pogosto drugačna. Več Tina Lamovšek.


13.11.2018

Dovolj čakanja

Prispevek za večerno informativno oddajo Zrcalo dneva.


13.11.2018

Celoten pogovor z Evanom Grmom

Celoten pogovor z Evanom Grmom, programskim koordinatorjem Zavoda Transakcija, o neurejenem pravnem stanju oz. postopku priznanja spola pri transspolnih osebah.


13.11.2018

Shod Dovolj čakanja za ureditev pravnega položaja transspolne skupnosti

Shod je javen poziv odgovornim institucijam k ureditvi človekovih pravic transspolne skupnosti.


13.11.2018

Požari v Kaliforniji

Kalifornija se bori z obsežnimi požari na severu in na jugu. Evakuiranih je bilo na tisoče ljudi, do ponedeljka zvečer so poročali o 42 smrtnih žrtvah zaradi požara Camp na severu Kalifornije, vsaj dve smrtni žrtvi pa je terjal tudi požar Woolsey na jugu države. Na sever in na jug zvezne države, v kateri so sicer vajeni požarov, je Mojca Delač poklicala dve Slovenki, ki tam živita. Irena Mozetič v Santa Monici živi že 18 let, tam je finančna direktorica v podjetju, ki se ukvarja z restavracijami po celi Ameriki, dr. Marinka Žitnik pa je postdoktorska raziskovalka na področju računalništva na Univerzi Stanford (San Francisco).


13.11.2018

Nesreča tankerja Prestige in prostovoljska akcija po njej

13. novembra leta 2002 se je ob severozahodni obali Španije potopil tanker Prestige in morje ter obalo je onesnažilo več kot 63.000 ton surove nafte. Eni največjih ekoloških katastrof v evropski zgodovini in prostovoljski akciji, ki je sledila, smo ob obletnici namenili Torkov kviz na Prvem.


12.11.2018

Enakost spolov na slovenskem političnem parketu

Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je potekala predstavitev raziskave Enakost spolov na slovenskem političnem parketu, ki je pod okriljem Inštituta za proučevanje enakosti spolov nastala ob spremljanju nedavnih parlamentarnih volitev. Več o tem v kolikšni meri in kako so vidike neenakosti spolov kot so nasilje nad ženskami, nedotakljivost že pridobljenih ustavnih pravic, plačna vrzel in položaj žensk na najvišjih pozicijah, naslavljale slovenske politične stranke, v prispevku Martina Černe. Foto: pixabay


12.11.2018

Italija se upira Evropi, Italijani svoji vladi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


09.11.2018

Korupcija, od katere ima koristi le peščica, ceno pa plačujemo vsi

Samo v lanskem letu je bilo odkritih in preiskovanih 2690 primerov prevar, v katero so bila vpletena podjetja v 125 državah sveta. V Sloveniji so bili odkriti štirje primeri. Z globalizacijo se stopnja prevar ni upočasnila ali zmanjšala, ravno nasprotno, z vse večjim številom akterjev na trgu in tehnološkim napredkom se je tveganje za nastanek prevar povečalo. V katerih državah in v katerih dejavnostih je tveganje za korupcijo najvišje ter kako preprečevati prevare, prisluhnite v prispevku Simeone Rogelj.


09.11.2018

Prodaja Nove ljubljanske banke

Nova Ljubljanska banka je prodana. Slovenski državni holding je prodal 59,1 odstotka banke po najnižji ceni znotraj razpona, 51,5 evra za delnico. Država bo tako iztržila 609 milijonov evrov. Kaj pomeni dosežena cena in zakaj nismo prodali vseh 75 odstotkov banke, kolikor je bilo naprodaj? Država je prodajala 75 odstotkov minus eno delnico, a je odprodala zgolj dobrih 59 odstotkov. Najverjetneje gre razlog iskati v ceni. Povpraševanje po delnicah je bilo namreč na dnu postavljenega razpona, ki se je sicer raztezal do 66 evrov. Glede na doseženo ceno v prvi javni ponudbi delnic bo tržna vrednost NLB ob začetku kotiranja na ljubljanski in londonski borzi dosegla 1,03 milijarde evrov. Kot smo napovedali, bodo delnice NLB na obeh borzah začele kotirati prihodnjo sredo. Do takrat pa imajo vlagatelji čas za vplačilo svojih lastniških deležev.


08.11.2018

V Jelendolu hvaležni za solidarnost in pomoč

Tako lep, sončen in miren dan kot je današnji težko pred oči privabi predstave o ujmi, ki je pred tednom dni zajela sotesko med Tržičem in Jelendolom. Sledovi ujme in tudi odpravljanja njenih posledic so vidni že v Tržiču, na poti do Jelendola je odsekov z udrto cesto ter nanosi kamenja in skal vse več. Tudi gradbenih strojev, ki od takrat utrjujejo strugo in vozišče. Z vozilom je mogoče priti do Velikega predora v Dolžanovi soteski, pot čez največji cestni udor še ni prevozna in jo je zdaj po dnevih sanacije mogoče prečkati peš. Tudi zato so danes otroci že lahko prečili območje in se na drugo stran odpravili v šolo. Reportaža Petra Močnika.


08.11.2018

Marakeška deklaracija

Marakeška politična deklaracija in globalni sporazum Združenih narodov o varnih, urejenih, regularnih migracijah nista pravno-formalo zavezujoča dokumenta. Pogovor z izr. prof. dr. Petro Roter s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani je je pripravila Cirila Štuber.


08.11.2018

Marakeška deklaracija

Marakeška politična deklaracija in globalni sporazum Združenih narodov o varnih, urejenih, regularnih migracijah nista pravno-formalo zavezujoča dokumenta. Pogovor z izr. prof. dr. Petro Roter s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani je je pripravila Cirila Štuber.


07.11.2018

Bomo pili boljšo vodo iz pipe?

O tem, kaj lahko pričakujemo od prenovljene direktive EU o kakovosti pitne vode, v pogovoru z biologom dr. Gorazdom Urbaničem z Inštituta za vode.


07.11.2018

Demokrati so zmagali, republikanci pa niso zgubili

Napovedi so se uresničile: demokrati so na vmesnih kongresnih volitvah po osmih letih znova prevzeli večino v predstavniškem domu oziroma spodnjem domu kongresa, v senatu pa bodo imeli še naprej večino republikanci. Več Tomaž Gerden.


06.11.2018

Debeli plašči bodo vsaj še teden dni ostali v omari

Čeprav je že november, ni ne duha ne sluha o debelih plaščih, rokavicah, kapah in toplih šalih. Nekaterim to ustreza, drugim spet ne. V topel november se bomo zbujali vsaj še en teden. Odstopanje od povprečja žal ni nič novega, saj opozorila o podnebnih spremembah in nujnih prilagoditvah poslušamo že 3 desetletja. Trenutne previsoke temperature seveda vplivajo na podaljšano vegetacijo in aktivnost žuželk, mnoge med njimi spadajo med invazivne vrste.


06.11.2018

Medijska potrošnja 2018

Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.


Stran 167 od 220
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov