Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekoč je bil sir tudi plačilno sredstvo, danes je samostojna jed, lahko tudi sladica
Tradicija sirarstva v Sloveniji ima večstoletno tradicijo, ni pa šlo brez vpliva iz tujine, predvsem iz Italije. Pri nas izdelujemo večinoma trde tipe sirov (ker je za to tudi ustrezno podnebje). Sploh zahodni del države ima takšne naravne danosti, lastnosti tal, skratka pogoje za pridelavo posebnih vrst sira. Imamo jih pet, ki so pridobili zaščiteno oznako geografskega porekla: Tolminc, Bovški sir, Mohant, Kraški ovčji sir, prvi slovenski sir, ki je dobil zaščiteno oznako geografskega porekla pa je bil Nanoški sir. Sir, ki ga ne izdelujejo več, razlaga dr. Andreja Čanžek Majhenič z Biotehniške fakultete.
“Njegovi začetki segajo že v 16. stoletje, od leta 1986 pa ga je izdelovala mlekarna Vipava. Bil je to sir, ker je zorel na nadmorski višini 500 metrov, kjer ga je izoblikovala kraška burja. Zorenje na vinorodnem področju pa je siru (zaradi prisotnosi plemenitih plesni) dodalo posebno aromo.”
Živimo v času, ko so v različnih panogah »trend« mikroproizvajalci. Ali lahko govorimo tudi o mikro sirarjih? Dr. Čanžek Majhenič pravi, da je vedno več malih pridelovalcev, ki pa se seveda morajo držati določenih tehnoloških postopkov pri pridelavi sira in z “dodatki” ne zakriti kakšnih manj prijetnih lastnosti sira. Sicer je v določenih tehnoloških postopkih dovoljeno tudi barvanje sirov, tak je denimo sir cheddar.
Sir kot živilo ima izjemno dolgo zgodovino in tradicijo, številne vrste in podvrste sira, raznolikost okusov, arom, vonjev, tekstur so neizčrpen vir raziskovanj kulinaričnih »frikov« in gastronomskih ljubiteljev. Za pravilno postrežbo, uživanje in prodajo sira je pa je treba imeti bolj poglobljena znanja o tem živilu. Dvojezična višja šola za gospodarske poklice Št. Peter v Šentjakobu v Rožu na avstrijskem koroškem ponuja izbirni program, ki po uspešnem zaključku prinese naziv »poznavalec sirov«. Izobraževanje vodi magistrica Daniela Pečnik:
“Gre za 40 ur izobraževanja, za spoznavanje osnov, surovin, tehnologije, težišče izobraževanja pa temelji na prezentaciji in opisu sira. Da postaneš poznavalec sira, te mora sir zanimati in ga poskusiš ob vsaki priložnosti. Dejansko gre za nekakšen trening senzorike. Sicer pa je danes na trgu veliko kakovostnih sirov in težko najdemo kakšnega z “napako. Tudi za izobraževalne namene je težko priti do sira, ki ne ustreza kakovostnim kriterijim.”
Skoraj brez napak morajo opraviti teoretični in praktični del izobraževanja kandidati za poznavalca sirov. Slušatelji morajo do potankosti poznati 25 vrst sirov, ki predstavljajo nekakšno »sirno« abecedo. Lansko leto so naziv »poznavalec sirov« na višji šoli za gospodarske poklice Št. Peter pridobila 4 dekleta in 1 fant. Kako pa postati poznavalec sirov brez licence, ko smo pred vitrino v trgovini? Kako prepoznati dober sir? Dr. Andreja Čanžek Majhenič z Biotehniške fakultete odgovarja, da vonj še zdaleč ni edini pokazatelj kakovosti.
“Vonj je samo eden izmed senzoričnih parametrov. Samo po vonju ni mogoče ugotoviti, kako kakovosten je sir. Treba ga je poskusiti in dober sir mora biti harmoničen. Sicer lahko marsikaraj razberemo tudi iz skorje, sploh, kako je bil sir negovan med zorenjem.”
Kultura postrežbe in uživanja sirov se v zadnjih letih tudi v naši širši regiji vidno izboljšuje.
“Na krožniku mora sir biti v obliki trikotnika, konica sira gleda k robu krožnika. Tudi na krožnik se sire nalaga po določenem vrstem redu – začnemo z najbolj nežnim sirom po okusu, na krožniku, kjer je ura 6.00.”.
Še nasvet glede pravilne hrambe sirov: sire hranimo najbolje v hladilniku v posebnih posodah. Ne smejo biti povsem nepredušno zaprte in ne odprte, drugače se sir posuši. Vsekakor ga ne zapremo v brezzračno posodo, ampak takšno, da zrak lahko nemoteno kroži. Mehke sire hranimo kar v embalaži proizvajalca, tiste s plemenito plesnijo v testu najbolje v aluminijasti foliji.
Najprimernejša temperatura za shranjevanje svežega sira je od 2–4 stopinje Celzija, za mehke pri od 4–8, za poltrde in trde od 10–12 stopinj Celzija. Idealna je 90-odstotna vlaga, kar je v domačem hladilniku težko doseči. Zato sira raje ne kupujemo na zalogo, ampak sproti. Povprečen Slovenec sicer na leto zaužije 15 kilogramov sira in skute.
V Veliki Britaniji pa sir uporabljajo tudi v ta namen:
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nekoč je bil sir tudi plačilno sredstvo, danes je samostojna jed, lahko tudi sladica
Tradicija sirarstva v Sloveniji ima večstoletno tradicijo, ni pa šlo brez vpliva iz tujine, predvsem iz Italije. Pri nas izdelujemo večinoma trde tipe sirov (ker je za to tudi ustrezno podnebje). Sploh zahodni del države ima takšne naravne danosti, lastnosti tal, skratka pogoje za pridelavo posebnih vrst sira. Imamo jih pet, ki so pridobili zaščiteno oznako geografskega porekla: Tolminc, Bovški sir, Mohant, Kraški ovčji sir, prvi slovenski sir, ki je dobil zaščiteno oznako geografskega porekla pa je bil Nanoški sir. Sir, ki ga ne izdelujejo več, razlaga dr. Andreja Čanžek Majhenič z Biotehniške fakultete.
“Njegovi začetki segajo že v 16. stoletje, od leta 1986 pa ga je izdelovala mlekarna Vipava. Bil je to sir, ker je zorel na nadmorski višini 500 metrov, kjer ga je izoblikovala kraška burja. Zorenje na vinorodnem področju pa je siru (zaradi prisotnosi plemenitih plesni) dodalo posebno aromo.”
Živimo v času, ko so v različnih panogah »trend« mikroproizvajalci. Ali lahko govorimo tudi o mikro sirarjih? Dr. Čanžek Majhenič pravi, da je vedno več malih pridelovalcev, ki pa se seveda morajo držati določenih tehnoloških postopkov pri pridelavi sira in z “dodatki” ne zakriti kakšnih manj prijetnih lastnosti sira. Sicer je v določenih tehnoloških postopkih dovoljeno tudi barvanje sirov, tak je denimo sir cheddar.
Sir kot živilo ima izjemno dolgo zgodovino in tradicijo, številne vrste in podvrste sira, raznolikost okusov, arom, vonjev, tekstur so neizčrpen vir raziskovanj kulinaričnih »frikov« in gastronomskih ljubiteljev. Za pravilno postrežbo, uživanje in prodajo sira je pa je treba imeti bolj poglobljena znanja o tem živilu. Dvojezična višja šola za gospodarske poklice Št. Peter v Šentjakobu v Rožu na avstrijskem koroškem ponuja izbirni program, ki po uspešnem zaključku prinese naziv »poznavalec sirov«. Izobraževanje vodi magistrica Daniela Pečnik:
“Gre za 40 ur izobraževanja, za spoznavanje osnov, surovin, tehnologije, težišče izobraževanja pa temelji na prezentaciji in opisu sira. Da postaneš poznavalec sira, te mora sir zanimati in ga poskusiš ob vsaki priložnosti. Dejansko gre za nekakšen trening senzorike. Sicer pa je danes na trgu veliko kakovostnih sirov in težko najdemo kakšnega z “napako. Tudi za izobraževalne namene je težko priti do sira, ki ne ustreza kakovostnim kriterijim.”
Skoraj brez napak morajo opraviti teoretični in praktični del izobraževanja kandidati za poznavalca sirov. Slušatelji morajo do potankosti poznati 25 vrst sirov, ki predstavljajo nekakšno »sirno« abecedo. Lansko leto so naziv »poznavalec sirov« na višji šoli za gospodarske poklice Št. Peter pridobila 4 dekleta in 1 fant. Kako pa postati poznavalec sirov brez licence, ko smo pred vitrino v trgovini? Kako prepoznati dober sir? Dr. Andreja Čanžek Majhenič z Biotehniške fakultete odgovarja, da vonj še zdaleč ni edini pokazatelj kakovosti.
“Vonj je samo eden izmed senzoričnih parametrov. Samo po vonju ni mogoče ugotoviti, kako kakovosten je sir. Treba ga je poskusiti in dober sir mora biti harmoničen. Sicer lahko marsikaraj razberemo tudi iz skorje, sploh, kako je bil sir negovan med zorenjem.”
Kultura postrežbe in uživanja sirov se v zadnjih letih tudi v naši širši regiji vidno izboljšuje.
“Na krožniku mora sir biti v obliki trikotnika, konica sira gleda k robu krožnika. Tudi na krožnik se sire nalaga po določenem vrstem redu – začnemo z najbolj nežnim sirom po okusu, na krožniku, kjer je ura 6.00.”.
Še nasvet glede pravilne hrambe sirov: sire hranimo najbolje v hladilniku v posebnih posodah. Ne smejo biti povsem nepredušno zaprte in ne odprte, drugače se sir posuši. Vsekakor ga ne zapremo v brezzračno posodo, ampak takšno, da zrak lahko nemoteno kroži. Mehke sire hranimo kar v embalaži proizvajalca, tiste s plemenito plesnijo v testu najbolje v aluminijasti foliji.
Najprimernejša temperatura za shranjevanje svežega sira je od 2–4 stopinje Celzija, za mehke pri od 4–8, za poltrde in trde od 10–12 stopinj Celzija. Idealna je 90-odstotna vlaga, kar je v domačem hladilniku težko doseči. Zato sira raje ne kupujemo na zalogo, ampak sproti. Povprečen Slovenec sicer na leto zaužije 15 kilogramov sira in skute.
V Veliki Britaniji pa sir uporabljajo tudi v ta namen:
Poročali smo, da je vročinski val v preteklih dneh zajel tudi Kanado, ki sicer velja za eno od držav z najhladnejšim vremenom. V torek so 250 kilometrov od Vancouvra v Britanski Kolumbiji namerili 49,5 stopinj Celzija v senci. Zahod države duši vročinski val, ki je zahteval tudi že več kot sto smrtnih žrtev, zlasti med starejšimi. V Prince Georgu živi slovenski podjetnik Jože Cvenkel, ki smo ga že gostili v oddaji Slovencem po svetu. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj.
Avtor oziroma idejni oče poti, imenovane Krona Slovenije, je Viki Grošelj, ki je vezno pot raziskal in po etapah prehodil leta 2020. Pred nekaj meseci je izšel tudi njegov vodnik po tej poti. Kot prva sta jo v celoti in v enem kosu med 15. in 26. junijem 2021 (12 dni) prehodila Boris Strmšek in Žiga Kastelic. Pot je dolga okoli 300 km, Boris in Žiga pa sta na njej namerila kar 23.000 višinskih metrov vzpona. Doživela sta tudi dve neurji, spala na prostem in stala na vseh treh najvišjih vrhovih naših Alp - Triglavu, Grintovcu in na Stolu.
Slovenija ima v Bruslju velik ugled, njeni diplomati in uradniki veljajo za uspešne in visoko usposobljene, država pa je bila od svojega vstopa v Evropsko unijo leta 2004 zgled večini novih članic. Tudi danes ni nič drugače, v Bruslju nihče ne dvomi, da se Slovenija tudi na svoje drugo predsedovanje ni odlično pripravila. A so v bruseljski evropski četrti v zadnjih mesecih precej negotovosti in tudi zaskrbljenosti vzbudili twitti premiera Janše, v katerih napada medije, evropske poslance in druge politike. Z bruseljskimi dopisniki iz držav, ki mejijo na Slovenijo, se je o pričakovanjih pred slovenskim predsedovanjem pogovarjala Mojca Širok.
Prvi guverner Banke Slovenije dr France Arhar se spominja naše denarne osamosvojitve pred 30-imi leti
Pravljično-doživljajska pot Škratji Kras je nova družinska dogodivščina v Štanjelu na Krasu in šesta pot na Pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji, ki jo ustvarja zavod Škrateljc.O ideji in poteh v pogovoru Darje Groznik z Uršem Grilcem.
Dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pohvali prizadevanja in smerokaz vlade, ki kaže digitalizacijo. Slovenija premalo vlaga vanjo; prehitevajo nas države, kot je Češka. Trenutni načrti črpanja evropskih sredstev pa ne kažejo, da bi vrzel kmalu zaprli. Vladi oziroma premierju Janezu Janši pri digitalizaciji svetuje aprila ustanovljeni strateški svet, ki mu predseduje Mark Boris Andrijanič. Predlogi strateškega sveta za digitalizacijo so v večini pozitivni, ocenjuje Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj, vendar pravi, da je cilj, kako bo Slovenija v petih letih postala digitalna velesila in se uvrstila med prvih pet digitalno najnaprednejših evropskih držav, povsem neuresničljiv glede na finančne načrte. V Načrtu za okrevanje in odpornost je za digitalizacijo v prihodnjih petih letih namenjenih 330 milijonov, načrti kohezijske politike so prav tako zelo skromni. Nujno bi bilo treba povečati vlaganja. Več v pogovoru, ki ga je z dr. Wostnerjem posnela Maja Derčar.
Poletni čas predstavlja čas potovanj. Tudi v času koronarealnosti. Ob počasnem sproščanje ukrepov – čeprav strokovnjake že skrbi delta različica – nekateri niti dvakrat ne pomislijo pri vprašanju, ali bi odpotoval v tujino, ker je odgovor preprosto 'Da!'. Tina Lamovšek je odšla preverit turistični utrip v Dubrovnik, priljubljeni destinaciji v Dalmaciji med Slovenci, ki pa je v preteklosti bil na slabšem glasu predvsem zaradi pretirane gneče. Kako je zdaj? Odpravite se na sprehod skozi ulice Dubrovnika v obliki radijske reportaže.
Pripravili so jo Jure Čepin, Karmen Štrancar Rajevec, Romana Erjavec, Nataša Ugrin Tomšič, Stane Kocutar, Valter Pregelj in Erika Štular.
Projekt Republika Slovenija 30 let so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije pripravili v smislu ukvarjanja s samostojno državo, z Republiko Slovenijo v njenem poosamosvojitvenem obdobju. Zgodbo so naslonili na prikaz številnih sprememb na področjih politike, vstopanja v mednarodne integracije, lokalne samouprave, gospodarstva, zdravstva, sociale, šolstva, vsakdanjega življenja, okolja, mobilnosti, komunikacij ... Poudarjajo številne dosežke v tem obdobju od Nobelovih nagrajencev do svetovno priznanih zdravnikov, literatov, umetnikov, filozofov, kuharskih mojstrov in nenazadnje športnikov. Razstavni prikaz temelji na predmetih, fotografijah, besedilih in statističnih podatkih. K sodelovanju so ob začetku projekta povabili številne: od državnih organov do ustanov, podjetij, pa tudi posameznike. Irena Ribič, višja kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, poudarja, da poseben del namenjajo tudi uspehom slovenskih športnikov in športnic, ki so jih v zadnjih tridesetih letih osvojili na enem največjih športnih tekmovanj, olimpijskih igrah. Nastopili so na kar štirinajsterih olimpijskih igrah ter osvojili 40 medalj. Njihov uspeh so z osvojenimi 19 medaljami dopolnjevali tudi slovenski paraolimpijski športniki in športnice. Slovenske uspehe v ekipnih športih prikazujemo ob pomoči osvojenih največjih športnih lovorik. Muzej slovenske osamosvojitve VSO je prvi tak muzej v samostojni Sloveniji. Prikazuje najpomembnejše obdobje naše države, obdobje slovenske osamosvojitve. Eksponati in muzealije predstavljajo obdobje demokratizacije Slovenije, osamosvojitev in čas, neposredno po osamosvojitvi. Simona Pavlič, generalna sekretarka združenja VSO, poudarja, da voden ogled pri mlajših generacijah pritegne veliko pozornosti.
Slovesnost ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije na Trgu republike v Ljubljani dne 26. junija leta 1991 pritegnila veliko zanimanje tako na samem prizorišču, kot tudi prek radia in televizije. Brigadirja Bojana Šuligoja je doletela ta čast, da je kot eden izmed častnikov Teritorialne obmrambe Republike Slovenije, prvič javno dvignil zastavo Slovenije. Nova slovenska zastava, ki meri v dolžino 13,5 metra in v širino 2,67 metra je ena najbolj dragocenih muzealij, danes shranjena v depoju Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bojan Šuligoj se rad spominja tistega časa. Kljub temu, da je pred uradnim začetkom slovesnosti prišlo do mnogih zapletov pravi, da so bili to težki vendar vseeno lepi časi. Na slovesnosti je potekal postroj častne čete Slovenske Teritorialne obrambe. Enoti je poveljeval poveljnik specialne brigade MORiS, danes brigadni general Anton Krković. Slednji je tudi eden izmed akterjev vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite. Septembra 1990 je bil tako sprejet prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Osnovne zamisli iz tega načrta so bile uresničene v vojni za Slovenijo junija in julija leta 1991. Slovesnost je potekala ob preletih letal JLA in zavedanju, da so na primorskih cestah že tanki Jugoslovanske ljudske armade. Dan kasneje se je tudi pričela vojna. Vodja koordinacijske skupine za obrambo letališča Ljubljana- Brnik, Marjan Miklavčič je doživel raketiranje samega letališča s strani letal JLA. Vse dogajanje je spremljal iz kontrolnega stolpa samega letališča.
Psiholog in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Janek Musek o slovenskem značaju
V Evropi vsaka štiri leta pripravijo kongres matematike. Osmega po vrsti gosti Slovenija: organizacijo kongresa so zaupali Univerzi na Primorskem. V Portorožu in prek zooma se je zbralo več kot 1700 svetovno znanih matematikov, ki so predstavili 900 prispevkov z različnih področij matematike. Novost na 8. evropskem kongresu pa je sekcija, namenjena didaktiki matematike. O oranju ledine na področju didaktike matematike v Sloveniji nam bo več povedala prof. dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Z gostjo se pogovarja Mojca Klarič.
Šolsko leto, ki ga je zaznamovala epidemija, se končuje. Več kot 100 dni je trajalo zaprtje šol zaradi covida. Strokovnjaki, ki spremljajo razvoj otrok, v en glas opozarjajo na negativne posledice. Najnovejši rezultati meritev športnega kartona kažejo, da je epidemija novega koronavirusa povzročila, da je odstotek predebelih šolarjev narasel za okrog 30 odstotkov, zmanjšala se je gibalna učinkovitost in okrog deset odstotkov otrok je zasvojenih z uporabo elektronskih naprav. In še: epidemiji covida bo sledila epidemija duševnih težav pri otrocih in mladostnikih, če ne bomo ukrepali - opozarjajo - prav tako enotno strokovni delavci, psihologi, psihoterapevti, pedopsihiatri in drugi.
Današnji dan je prav poseben za šolarje. Medtem ko so devetošolci s šolskimi obveznostmi končali že 15. junija, maturanti pa z ustnimi izpiti v začetku tega tedna, je danes zadnjič v tem šolskem letu v klopi sedlo več kot 170. tisoč učencev in 74. tisoč dijakov. Prejeli so priznanja, pohvale in spričevala ter se poslovili od učiteljev in profesorjev. V šolo se bodo učenci in dijaki vrnili 1. septembra, do takrat pa jih čakata več kot dva meseca brezskrbnih počitnic. Letošnje šolsko leto je bilo posebno – pravijo učenci z OŠ Poljane nad Škofjo Loko. Vzdušje med šestošolci in osmošolci je preverila Tadeja Bizilj.
Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na telesni razvoj in sposobnosti otrok: še vedno narašča število debelih otrok, upad najboljših je velik. Športni strokovnjaki so že lani po prvem obdobju izobraževanja na daljavo zaznali zelo škodljive učinke ukrepov za zajezitev epidemije na telesno učinkovitost in telesni razvoj otrok. Po tem šolskem letu, ko je šola na daljavo potekala kar 100 dni, pa so prve analize meritev SLOFIT pokazale, da se je stanje še poslabšalo.
V centru varne vožnje na Vranskem je danes potekalo finale izbora za najboljšo mlado voznico in voznika letošnjega leta. Tega peto leto zapored pripravlja Avto-moto zveza Slovenije. Med več kot pet tisoč prijavljenih se je za končno zmago v spretnostni vožnji in praktičnem preizkusu poznavanja prve pomoči danes pomerilo po 10 mladih voznic in 10 voznikov.
V sredo, 16. junija, sta se v Ženevi srečala ameriški predsednik Joe Biden in ruski predsednik Vladimir Putin. Prav na ta dan pred dvajsetimi leti, 16. junija leta 2001, sta se ameriški in ruski predsednik sestala v Sloveniji na Brdu pri Kranju. Ameriki je takrat predsedoval Geroge Bush mlajši, Rusiji pa, ni težko uganiti, Vladimir Putin. O čem sta predsednika govorila takrat in o čem danes v tokratni Info Retrospektivi.
O venarnostih invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst v pogovoru z biologinjo Jano Kus.
Vožnje z motornimi vozili po naravnem prostoru že zdaj niso dovoljene, a kaj, ko velja Pohorje tudi v svetovnem spletu za eno od najbolj atraktivnih lokacij za sproščanje adrenalina s štirikolesniki in drugimi prevoznimi sredstvi. Vozniki posnetke objavijo na spletu in postanejo sredstvo za nabiranje všečkov na družbenih omrežjih, kar v gozd privabi še druge voznike. A na zavodu za varstvo narave so odločeni temu narediti konec. V boj z nedovoljeno vožnjo se bo podalo več institucij, ki so združile moči. Podrobneje Metka Pirc.
Iniciativa »Študenti še obstajamo«, ki združuje različna študentska gibanja, zavode in svete univerz, opozarja, da so študenti še vedno ena najbolj zapostavljenih in marginaliziranih družbenih skupin.
Neveljaven email naslov