Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutranji pogovor z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem
Italijanski bruto domači proizvod je v vsem lanskem letu zrastel po ne dokončnih rezultatih komaj za odstotek, kar je najslabše v vsem evro območju – obeti pa so uradno slabi vsaj še za prvo tromesečje letos, neuradno pa tudi za naprej.
»Premier Giuseppe Conte sicer verjame, da naj bi bruto domači proizvod v Italiji začel že spomladi pospešeno rasti, saj verjame, da bo rezultate izboljšala uvedba temeljnega državljanskega dohodka – se pravi: novega socialnega transferja, do katerega bo upravičenih pet milijonov ljudi.«
Contejevo nacional populistično vlado, kot vemo, sestavljata dve stranki: suverenistična Liga in ideološko izmuzljivo Gibanje petih zvezd. Njuno sodelovanje je bilo doslej precej uspešno – ni pa nujno, da bo tako tudi v prihodnje.
Še večje težave ima italijanska opozicija, saj je precej neprepoznavna, razklana in neučinkovita. Če odmislimo drobne stranke na levici in skrajni desnici, ki se trenutno brezuspešno borijo za preživetje – nam ostane levo sredinska Demokratska stranka; drugouvrščena na lanskoletnih volitvah. Demokrati so v mesecih Contejeve vlade doslej šibko in neučinkovito protestirali, predvsem pa so se ukvarjali sami s sabo. Po odstopu Mattea Renzija in nato še njegovega namestnika z mesta sekretarja se je začelo obdobje iskanja novih kandidatov. Včeraj je Demokratska stranka uradno vstopila v kongresno obdobje, ki naj bi se končalo s primarnimi volitvami novega sekretarja 3. marca. Kandidati so trije, največ možnosti pa ima aktualni predsednik dežele Lacij Nicola Zingaretti.
»Demokratska stranka bo v bitko za evropske glasove stopila šele marca – s precejšnjo zamudo glede na obe vladni stranki. S kakšnim programom in s kako učinkovito kampanjo, pa zaenkrat ne ve še nihče.«
Aktualni vladni stranki pa napovedujeta tudi spreminjanje italijanske ustave. Šlo naj bi zlasti za zmanjšanje števila parlamentarcev, s čimer bi radi znižali stroške politike. V to računico pa menda stopa tudi politika slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini.
Znižanje stroškov politike je bila ena od predvolilnih obljub Gibanja petih zvezd, ki napoveduje nižanje parlamentarnih plač in spremembo ustave v smislu krčenja števila parlamentarcev. Plače italijanskih parlamentarcev so med najvišjimi v Evropi, kar glede na gospodarsko stanje v državi res ni upravičeno. Gre tudi za visoko število parlamentarcev: v poslanski zbornici jih sedi 630, v senatu 315 – skupaj torej 945 ljudi. Po predlogu ustavnega zakona naj bi število parlamentarcev znižali za 354: po novem naj bi jih bilo v poslanski zbornici samo še 400, v senatu pa 200.
»Pot do predlagane spremembe je seveda še dolga, zato pa predstavniki slovenske manjšine niso hoteli zamuditi priložnosti. Njena predstavnica v senatu, Tatjana Rojc iz Demokratske stranke, je tako v četrtek že vložila svoje amandmaje k predlaganemu ustavnemu zakonu. Amandmaji predvidevajo, da bi med senatorskimi mesti, predvidenimi za deželo Furlanijo Julijsko krajino, eno mesto bilo rezervirano za predstavnika slovenske skupnosti. »
Papež Frančišek je sinoči kot prvi papež v zgodovini pripotoval na arabski polotok – natančneje v Abu Dhabi.
» Združeni arabski emirati so, kot vemo, pretežno muslimanska država, kjer pa je verska svoboda zagotovljena. V državi živi okoli milijona katoličanov, pretežno azijskega izvora – gre za delavce na začasnem delu v Emiratih.«
Sicer pa je ta teden najpomembnejši v vsem letu za italijansko zabavno glasbeno sceno. Jutri se začenja festival v San Remu.
»Nekdaj je veljalo pravilo, da v obdobju petih dni, kolikor traja festival, utihne tudi italijanska politika. Bomo videli, ali bo tudi letos tako.«
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutranji pogovor z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem
Italijanski bruto domači proizvod je v vsem lanskem letu zrastel po ne dokončnih rezultatih komaj za odstotek, kar je najslabše v vsem evro območju – obeti pa so uradno slabi vsaj še za prvo tromesečje letos, neuradno pa tudi za naprej.
»Premier Giuseppe Conte sicer verjame, da naj bi bruto domači proizvod v Italiji začel že spomladi pospešeno rasti, saj verjame, da bo rezultate izboljšala uvedba temeljnega državljanskega dohodka – se pravi: novega socialnega transferja, do katerega bo upravičenih pet milijonov ljudi.«
Contejevo nacional populistično vlado, kot vemo, sestavljata dve stranki: suverenistična Liga in ideološko izmuzljivo Gibanje petih zvezd. Njuno sodelovanje je bilo doslej precej uspešno – ni pa nujno, da bo tako tudi v prihodnje.
Še večje težave ima italijanska opozicija, saj je precej neprepoznavna, razklana in neučinkovita. Če odmislimo drobne stranke na levici in skrajni desnici, ki se trenutno brezuspešno borijo za preživetje – nam ostane levo sredinska Demokratska stranka; drugouvrščena na lanskoletnih volitvah. Demokrati so v mesecih Contejeve vlade doslej šibko in neučinkovito protestirali, predvsem pa so se ukvarjali sami s sabo. Po odstopu Mattea Renzija in nato še njegovega namestnika z mesta sekretarja se je začelo obdobje iskanja novih kandidatov. Včeraj je Demokratska stranka uradno vstopila v kongresno obdobje, ki naj bi se končalo s primarnimi volitvami novega sekretarja 3. marca. Kandidati so trije, največ možnosti pa ima aktualni predsednik dežele Lacij Nicola Zingaretti.
»Demokratska stranka bo v bitko za evropske glasove stopila šele marca – s precejšnjo zamudo glede na obe vladni stranki. S kakšnim programom in s kako učinkovito kampanjo, pa zaenkrat ne ve še nihče.«
Aktualni vladni stranki pa napovedujeta tudi spreminjanje italijanske ustave. Šlo naj bi zlasti za zmanjšanje števila parlamentarcev, s čimer bi radi znižali stroške politike. V to računico pa menda stopa tudi politika slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini.
Znižanje stroškov politike je bila ena od predvolilnih obljub Gibanja petih zvezd, ki napoveduje nižanje parlamentarnih plač in spremembo ustave v smislu krčenja števila parlamentarcev. Plače italijanskih parlamentarcev so med najvišjimi v Evropi, kar glede na gospodarsko stanje v državi res ni upravičeno. Gre tudi za visoko število parlamentarcev: v poslanski zbornici jih sedi 630, v senatu 315 – skupaj torej 945 ljudi. Po predlogu ustavnega zakona naj bi število parlamentarcev znižali za 354: po novem naj bi jih bilo v poslanski zbornici samo še 400, v senatu pa 200.
»Pot do predlagane spremembe je seveda še dolga, zato pa predstavniki slovenske manjšine niso hoteli zamuditi priložnosti. Njena predstavnica v senatu, Tatjana Rojc iz Demokratske stranke, je tako v četrtek že vložila svoje amandmaje k predlaganemu ustavnemu zakonu. Amandmaji predvidevajo, da bi med senatorskimi mesti, predvidenimi za deželo Furlanijo Julijsko krajino, eno mesto bilo rezervirano za predstavnika slovenske skupnosti. »
Papež Frančišek je sinoči kot prvi papež v zgodovini pripotoval na arabski polotok – natančneje v Abu Dhabi.
» Združeni arabski emirati so, kot vemo, pretežno muslimanska država, kjer pa je verska svoboda zagotovljena. V državi živi okoli milijona katoličanov, pretežno azijskega izvora – gre za delavce na začasnem delu v Emiratih.«
Sicer pa je ta teden najpomembnejši v vsem letu za italijansko zabavno glasbeno sceno. Jutri se začenja festival v San Remu.
»Nekdaj je veljalo pravilo, da v obdobju petih dni, kolikor traja festival, utihne tudi italijanska politika. Bomo videli, ali bo tudi letos tako.«
Jana Bolčič iz Turističnega združenja Portorož ter Fanči Kuhar, ki je z Bertijem Rodoškom in Črtom Škodlarjem zasnovala festival Melodije morja in sonca
Ogrevamo ozračje pred osrednjim poletnim glasbenim dogodkom na Obali - jubilejnimi 40. Melodijami morja in sonca. V živo iz terenskega studia ob portoroški plaži!
Novi labodji par, ki od pomladi gnezdi na Koseškem bajerju, je uspešno vzgojil dva mladiča. Danes so predstavniki Slovenskega centra za obročkanje ptic v sodelovanju s člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter zaposlenimi pri upravljavcu Krajinskega parka, JP Voka Snaga, mladim labodom nadeli identifikacijske obročke. Koseški bajer je obiskal Peter Močnik.
V Kopru so odprli nov raziskovalni laboratorij s področja nevroznanosti gibanja - Slomobil, ki je opremljen z najnovejšo tehnologijo za raziskovanje živčno-mišične učinkovitosti. Laboratorij bo deloval v okviru Inštituta za kineziologijo Znanstveno raziskovalnega središča Koper, vzpostavljen pa je bil v okviru mednarodnega projekta TwinBrain, ki ga vodi izr. prof. dr. Uroš Marušič v sodelovanju s partnerji iz Berlina, Ženeve in Trsta. Sodelujoči se nadejajo, da bo laboratorij prispeval k boljšemu razumevanju naših možganov med gibanjem.
Že mesec dni na slovenskih avtocestah patruljira avtocestna policija. Promet na slovenskem avtocestnem omrežju se je v zadnjih letih namreč močno povečal, nove okoliščine pa terjajo prilagoditev policijskega dela. Mitja Palčič, pomočnik direktorja Uprave avtocestne policije na Generalni policijski upravi, poudarja, da avtocestna policija s svojimi nadzorstvenimi in preventivnimi dejavnostmi sedaj lahko dodatno prispeva k večji prometni varnosti, hkrati pa želijo z večjo prisotnostjo policijskih patrulj na avtocestah vplivati na dvig prometne kulture.
6. julija leta 1957 sta se prvič srečala John Lennon in Paul McCartney. Kar je sledilo, je pomemben del glasbene zgodovine, z glasbenim urednikom Janetom Webrom pa smo razmišljali, zakaj je prav Beatlom uspel veliki met in kaj je bilo zaslužno za njihov gromozanski uspeh.
Otroci počitnice preživljajo zelo različno. Nekateri prosti čas izkoristijo predvsem za počitek po napornem šolskem letu, veliko pa je tudi takih, ki so tudi med počitnicami zelo aktivni - radi se družijo s prijatelji, hodijo v hribe in se učijo novih športov. Priložnosti za aktivne počitnice je veliko, ena izmed njih je na primer odbojka na mivki v Škofji Loki, ki jo ob dopoldnevih za dvorano Poden prireja Odbojkarsko društvo Lubnik. Tam je vzdušje preverila Maja Šubic, mladi pa so ji povedali, zakaj imajo radi odbojko, kateri drugi športi so jim še všeč in kaj počnejo med počitnicami, ko niso na odbojkarskem igrišču.
Poročali smo, da je vročinski val v preteklih dneh zajel tudi Kanado, ki sicer velja za eno od držav z najhladnejšim vremenom. V torek so 250 kilometrov od Vancouvra v Britanski Kolumbiji namerili 49,5 stopinj Celzija v senci. Zahod države duši vročinski val, ki je zahteval tudi že več kot sto smrtnih žrtev, zlasti med starejšimi. V Prince Georgu živi slovenski podjetnik Jože Cvenkel, ki smo ga že gostili v oddaji Slovencem po svetu. Z njim se je pogovarjala Jana Bajželj.
Avtor oziroma idejni oče poti, imenovane Krona Slovenije, je Viki Grošelj, ki je vezno pot raziskal in po etapah prehodil leta 2020. Pred nekaj meseci je izšel tudi njegov vodnik po tej poti. Kot prva sta jo v celoti in v enem kosu med 15. in 26. junijem 2021 (12 dni) prehodila Boris Strmšek in Žiga Kastelic. Pot je dolga okoli 300 km, Boris in Žiga pa sta na njej namerila kar 23.000 višinskih metrov vzpona. Doživela sta tudi dve neurji, spala na prostem in stala na vseh treh najvišjih vrhovih naših Alp - Triglavu, Grintovcu in na Stolu.
Slovenija ima v Bruslju velik ugled, njeni diplomati in uradniki veljajo za uspešne in visoko usposobljene, država pa je bila od svojega vstopa v Evropsko unijo leta 2004 zgled večini novih članic. Tudi danes ni nič drugače, v Bruslju nihče ne dvomi, da se Slovenija tudi na svoje drugo predsedovanje ni odlično pripravila. A so v bruseljski evropski četrti v zadnjih mesecih precej negotovosti in tudi zaskrbljenosti vzbudili twitti premiera Janše, v katerih napada medije, evropske poslance in druge politike. Z bruseljskimi dopisniki iz držav, ki mejijo na Slovenijo, se je o pričakovanjih pred slovenskim predsedovanjem pogovarjala Mojca Širok.
Prvi guverner Banke Slovenije dr France Arhar se spominja naše denarne osamosvojitve pred 30-imi leti
Pravljično-doživljajska pot Škratji Kras je nova družinska dogodivščina v Štanjelu na Krasu in šesta pot na Pravljično-doživljajski transverzali po Sloveniji, ki jo ustvarja zavod Škrateljc.O ideji in poteh v pogovoru Darje Groznik z Uršem Grilcem.
Dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pohvali prizadevanja in smerokaz vlade, ki kaže digitalizacijo. Slovenija premalo vlaga vanjo; prehitevajo nas države, kot je Češka. Trenutni načrti črpanja evropskih sredstev pa ne kažejo, da bi vrzel kmalu zaprli. Vladi oziroma premierju Janezu Janši pri digitalizaciji svetuje aprila ustanovljeni strateški svet, ki mu predseduje Mark Boris Andrijanič. Predlogi strateškega sveta za digitalizacijo so v večini pozitivni, ocenjuje Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj, vendar pravi, da je cilj, kako bo Slovenija v petih letih postala digitalna velesila in se uvrstila med prvih pet digitalno najnaprednejših evropskih držav, povsem neuresničljiv glede na finančne načrte. V Načrtu za okrevanje in odpornost je za digitalizacijo v prihodnjih petih letih namenjenih 330 milijonov, načrti kohezijske politike so prav tako zelo skromni. Nujno bi bilo treba povečati vlaganja. Več v pogovoru, ki ga je z dr. Wostnerjem posnela Maja Derčar.
Poletni čas predstavlja čas potovanj. Tudi v času koronarealnosti. Ob počasnem sproščanje ukrepov – čeprav strokovnjake že skrbi delta različica – nekateri niti dvakrat ne pomislijo pri vprašanju, ali bi odpotoval v tujino, ker je odgovor preprosto 'Da!'. Tina Lamovšek je odšla preverit turistični utrip v Dubrovnik, priljubljeni destinaciji v Dalmaciji med Slovenci, ki pa je v preteklosti bil na slabšem glasu predvsem zaradi pretirane gneče. Kako je zdaj? Odpravite se na sprehod skozi ulice Dubrovnika v obliki radijske reportaže.
Pripravili so jo Jure Čepin, Karmen Štrancar Rajevec, Romana Erjavec, Nataša Ugrin Tomšič, Stane Kocutar, Valter Pregelj in Erika Štular.
Projekt Republika Slovenija 30 let so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije pripravili v smislu ukvarjanja s samostojno državo, z Republiko Slovenijo v njenem poosamosvojitvenem obdobju. Zgodbo so naslonili na prikaz številnih sprememb na področjih politike, vstopanja v mednarodne integracije, lokalne samouprave, gospodarstva, zdravstva, sociale, šolstva, vsakdanjega življenja, okolja, mobilnosti, komunikacij ... Poudarjajo številne dosežke v tem obdobju od Nobelovih nagrajencev do svetovno priznanih zdravnikov, literatov, umetnikov, filozofov, kuharskih mojstrov in nenazadnje športnikov. Razstavni prikaz temelji na predmetih, fotografijah, besedilih in statističnih podatkih. K sodelovanju so ob začetku projekta povabili številne: od državnih organov do ustanov, podjetij, pa tudi posameznike. Irena Ribič, višja kustosinja v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, poudarja, da poseben del namenjajo tudi uspehom slovenskih športnikov in športnic, ki so jih v zadnjih tridesetih letih osvojili na enem največjih športnih tekmovanj, olimpijskih igrah. Nastopili so na kar štirinajsterih olimpijskih igrah ter osvojili 40 medalj. Njihov uspeh so z osvojenimi 19 medaljami dopolnjevali tudi slovenski paraolimpijski športniki in športnice. Slovenske uspehe v ekipnih športih prikazujemo ob pomoči osvojenih največjih športnih lovorik. Muzej slovenske osamosvojitve VSO je prvi tak muzej v samostojni Sloveniji. Prikazuje najpomembnejše obdobje naše države, obdobje slovenske osamosvojitve. Eksponati in muzealije predstavljajo obdobje demokratizacije Slovenije, osamosvojitev in čas, neposredno po osamosvojitvi. Simona Pavlič, generalna sekretarka združenja VSO, poudarja, da voden ogled pri mlajših generacijah pritegne veliko pozornosti.
Slovesnost ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije na Trgu republike v Ljubljani dne 26. junija leta 1991 pritegnila veliko zanimanje tako na samem prizorišču, kot tudi prek radia in televizije. Brigadirja Bojana Šuligoja je doletela ta čast, da je kot eden izmed častnikov Teritorialne obmrambe Republike Slovenije, prvič javno dvignil zastavo Slovenije. Nova slovenska zastava, ki meri v dolžino 13,5 metra in v širino 2,67 metra je ena najbolj dragocenih muzealij, danes shranjena v depoju Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Bojan Šuligoj se rad spominja tistega časa. Kljub temu, da je pred uradnim začetkom slovesnosti prišlo do mnogih zapletov pravi, da so bili to težki vendar vseeno lepi časi. Na slovesnosti je potekal postroj častne čete Slovenske Teritorialne obrambe. Enoti je poveljeval poveljnik specialne brigade MORiS, danes brigadni general Anton Krković. Slednji je tudi eden izmed akterjev vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite. Septembra 1990 je bil tako sprejet prvi tajni načrt uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Osnovne zamisli iz tega načrta so bile uresničene v vojni za Slovenijo junija in julija leta 1991. Slovesnost je potekala ob preletih letal JLA in zavedanju, da so na primorskih cestah že tanki Jugoslovanske ljudske armade. Dan kasneje se je tudi pričela vojna. Vodja koordinacijske skupine za obrambo letališča Ljubljana- Brnik, Marjan Miklavčič je doživel raketiranje samega letališča s strani letal JLA. Vse dogajanje je spremljal iz kontrolnega stolpa samega letališča.
Psiholog in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Janek Musek o slovenskem značaju
V Evropi vsaka štiri leta pripravijo kongres matematike. Osmega po vrsti gosti Slovenija: organizacijo kongresa so zaupali Univerzi na Primorskem. V Portorožu in prek zooma se je zbralo več kot 1700 svetovno znanih matematikov, ki so predstavili 900 prispevkov z različnih področij matematike. Novost na 8. evropskem kongresu pa je sekcija, namenjena didaktiki matematike. O oranju ledine na področju didaktike matematike v Sloveniji nam bo več povedala prof. dr. Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Z gostjo se pogovarja Mojca Klarič.
Šolsko leto, ki ga je zaznamovala epidemija, se končuje. Več kot 100 dni je trajalo zaprtje šol zaradi covida. Strokovnjaki, ki spremljajo razvoj otrok, v en glas opozarjajo na negativne posledice. Najnovejši rezultati meritev športnega kartona kažejo, da je epidemija novega koronavirusa povzročila, da je odstotek predebelih šolarjev narasel za okrog 30 odstotkov, zmanjšala se je gibalna učinkovitost in okrog deset odstotkov otrok je zasvojenih z uporabo elektronskih naprav. In še: epidemiji covida bo sledila epidemija duševnih težav pri otrocih in mladostnikih, če ne bomo ukrepali - opozarjajo - prav tako enotno strokovni delavci, psihologi, psihoterapevti, pedopsihiatri in drugi.
Neveljaven email naslov