Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5. februarja leta 1852 je za javnost svoja vrata odprl Ermitaž, sloviti muzej v ruskem Sankt Peterburgu, ki z zbirko več kot treh milijonov eksponatov spada v sam svetovni vrh in je uvrščen tudi na seznam UNESCOVE kulturne dediščine. Začetki enega največjih in najbolj znanih muzejev muzejev na svetu pa segajo že 255 let nazaj, v leto 1764, ko je ruska carica Katarina Velika od nekega berlinskega trgovca kupila 225 del holandskih in flamskih umetnikov.
Za ogled celotnega Ermitaža, ki hrani eno največjih muzejskih zbirk na svetu, bi potrebovali kar 9 let
5. februarja leta 1852 je za javnost svoja vrata odprl Ermitaž, sloviti muzej v ruskem Sankt Peterburgu, ki z zbirko več kot treh milijonov eksponatov spada v sam svetovni vrh in je uvrščen tudi na seznam Unescove kulturne dediščine. Začetki enega največjih in najbolj znanih muzejev na svetu pa segajo že v obdobje izpred 255 let, v leto 1764, ko je ruska carica Katarina Velika od nekega berlinskega trgovca kupila 225 del holandskih in flamskih umetnikov.
Ermitaž sestavlja šest zgradb na bregu reke Neva, najbolj znan je Zimski dvorec, nekdanja rezidenca ruskih carjev. Poleg te so za javnost odprti še Mali, Veliki, Stari in Novi Ermitaž ter Ermitaževo gledališče. Vsega skupaj naj bi imel Ermitaž kar 1057 sob, 1768 vrat in 1945 oken. S skoraj 67 tisoč kvadratnimi metri razstavne površine je drugi največji muzej oz. umetnostna galerija na svetu. Če želite videti vse zbirke, vas čaka kar 322 galerij, zato se pripravite na 24 kilometrov hoje. In če bi si za vsako mojstrovino vzeli minuto časa, bi za ogled vseh eksponatov porabili kar devet let!
Inventura je v Ermitažu verjetno poseben podvig, saj imajo na seznamu inventarja kar 3.150.428 eksponatov, od tega več kot milijon 125 tisoč numizmatičnih predmetov, skoraj 800 tisoč arheoloških artefaktov, 17 tisoč slik, 14 tisoč kosov orožja, 12.802 kipa, malo manj kot dva tisoč dokumentov, 345 redkih knjig in še marsikaj drugega. To pa ne pomeni, da se številke ne bodo še višale, pravi naša dopisnica iz Rusije Vlasta Jeseničnik.
“Ermitaž ima poseben sklad in še zdaj kupuje umetnine. Če vodstvo presodi, da je neka umetnina tako lepa in tako pomembna, da jo želijo imeti, bodo to umetnino tudi kupili.”
V Ermitažu najdemo umetnine iz vseh zgodovinskih obdobij, med drugim se muzej ponaša z deli mojstrov, kot so Rafael, Michelangelo, da Vinci, Rembrandt, Picasso, Van Gogh in številni drugi. Zato ni čudno, da je muzej Ermitaž prvorazredna turistična atrakcija, ki jo letno obiščejo več kot štirje milijoni obiskovalcev, poleg domačinov prevladujejo Kitajci, Američani in Britanci. Če načrtujete obisk, je torej obvezen dober načrt, odvisen od časa, ki ga boste Ermitažu namenili. V enem dnevu lahko dobite le neki splošen vtis o muzeju in vidite glavne sobe in najbolj znana umetniška dela. Če želite kar najbolje izkoristiti čas, obiščite muzej v sredo ali petek, ko je odprt do 21.00, druge dni le do 18.00. Konci tednov in šolske počitnice pomenijo več gneče tudi v Ermitažu. Gneča je tudi vsak tretji četrtek v mesecu, ko je vstop v muzej brezplačen.
Ermitaž se ponaša tudi z večjim številom kuratorjev kot katera koli druga umetniška ustanova na svetu. Pa ne le to, “klasičnim” čuvajem in kuratorjem pomaga tudi približno 60 štirinožcev.
“Ti štirinožci so zelo simpatični, so majhni, ampak pravijo, da so dobri varuhi … Katarina Velika je govorila, da si te slike lahko najprej ogleda ona in pa miši. Ampak da miši umetnin ne bi uničile, je kupila mačke.”
Prve mačke, prišle so z Nizozemske, je v Zimski dvorec že leta 1745 naselil Peter Veliki, njegova hči Elizabeta Petrovna, ki se je zelo bala glodavcev, pa je zahtevala najboljše mačke iz Kazana, saj naj bi te slovele po svojih lovskih sposobnostih. Mačke so uspešno prebrodile vse večje pretrese v Rusiji, med drugo svetovno vojno pa so jih domačini iz obupa in lakote polovili in pojedli. Po koncu vojne so mačke znova našle svoje mesto v muzeju. Od leta 1998 celo praznujejo dan Ermitaževih mačk, in sicer 28. marca.
Leta 1837 je Zimski dvorec zajel požar, a so razstavljena dela rešili, tudi med oktobrsko revolucijo je bila prva tarča Zimski dvorec. Voditelji boljševikov so umetnine sicer zaščitili, njihovi nasledniki, ki so prestolnico preselili v Moskvo, pa so tja prenesli tudi veliko umetnin. Prav tako je sovjetska oblast v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja zahodnim muzejem za majhen denar prodala več kot 250 umetnin. Stalin je tako »kupoval« vplivne prijatelje, ki so Sovjetski zvezi omogočili izvoz nafte na prej zaprte zahodne trge. V galerijah Ermitaža pa je tudi veliko umetnin, ki jih je sovjetska vojska ob koncu druge svetovne vojne kot del vojne odškodnine »zaplenila« nemškim muzejem in leta 2013 je zaradi njih skoraj nastal diplomatski škandal. Ko je nemška kanclerka Angela Merkel napovedala, da bo med ogledom muzeja ruskega predsednika Putina spomnila na te umetnine, so iz Kremlja sporočili, da bodo obisk Ermitaža izpustili, saj zanj ni dovolj časa.
Seveda so predvsem prebivalci Sankt Peterburga upravičeno ponosni na svoj muzej, ki je po drugi strani tudi kamen spotike Moskovčanom. Rivalstvo obeh mest je namreč prisotno že dolgo … Moskva ima sicer lepo število muzejev in galerij, a s sanktpeterburškim Ermitažem se ne more primerjati nobena druga kulturna ustanova v Rusiji. Tudi v svetovnem merilu skoraj nima konkurence.
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
5. februarja leta 1852 je za javnost svoja vrata odprl Ermitaž, sloviti muzej v ruskem Sankt Peterburgu, ki z zbirko več kot treh milijonov eksponatov spada v sam svetovni vrh in je uvrščen tudi na seznam UNESCOVE kulturne dediščine. Začetki enega največjih in najbolj znanih muzejev muzejev na svetu pa segajo že 255 let nazaj, v leto 1764, ko je ruska carica Katarina Velika od nekega berlinskega trgovca kupila 225 del holandskih in flamskih umetnikov.
Za ogled celotnega Ermitaža, ki hrani eno največjih muzejskih zbirk na svetu, bi potrebovali kar 9 let
5. februarja leta 1852 je za javnost svoja vrata odprl Ermitaž, sloviti muzej v ruskem Sankt Peterburgu, ki z zbirko več kot treh milijonov eksponatov spada v sam svetovni vrh in je uvrščen tudi na seznam Unescove kulturne dediščine. Začetki enega največjih in najbolj znanih muzejev na svetu pa segajo že v obdobje izpred 255 let, v leto 1764, ko je ruska carica Katarina Velika od nekega berlinskega trgovca kupila 225 del holandskih in flamskih umetnikov.
Ermitaž sestavlja šest zgradb na bregu reke Neva, najbolj znan je Zimski dvorec, nekdanja rezidenca ruskih carjev. Poleg te so za javnost odprti še Mali, Veliki, Stari in Novi Ermitaž ter Ermitaževo gledališče. Vsega skupaj naj bi imel Ermitaž kar 1057 sob, 1768 vrat in 1945 oken. S skoraj 67 tisoč kvadratnimi metri razstavne površine je drugi največji muzej oz. umetnostna galerija na svetu. Če želite videti vse zbirke, vas čaka kar 322 galerij, zato se pripravite na 24 kilometrov hoje. In če bi si za vsako mojstrovino vzeli minuto časa, bi za ogled vseh eksponatov porabili kar devet let!
Inventura je v Ermitažu verjetno poseben podvig, saj imajo na seznamu inventarja kar 3.150.428 eksponatov, od tega več kot milijon 125 tisoč numizmatičnih predmetov, skoraj 800 tisoč arheoloških artefaktov, 17 tisoč slik, 14 tisoč kosov orožja, 12.802 kipa, malo manj kot dva tisoč dokumentov, 345 redkih knjig in še marsikaj drugega. To pa ne pomeni, da se številke ne bodo še višale, pravi naša dopisnica iz Rusije Vlasta Jeseničnik.
“Ermitaž ima poseben sklad in še zdaj kupuje umetnine. Če vodstvo presodi, da je neka umetnina tako lepa in tako pomembna, da jo želijo imeti, bodo to umetnino tudi kupili.”
V Ermitažu najdemo umetnine iz vseh zgodovinskih obdobij, med drugim se muzej ponaša z deli mojstrov, kot so Rafael, Michelangelo, da Vinci, Rembrandt, Picasso, Van Gogh in številni drugi. Zato ni čudno, da je muzej Ermitaž prvorazredna turistična atrakcija, ki jo letno obiščejo več kot štirje milijoni obiskovalcev, poleg domačinov prevladujejo Kitajci, Američani in Britanci. Če načrtujete obisk, je torej obvezen dober načrt, odvisen od časa, ki ga boste Ermitažu namenili. V enem dnevu lahko dobite le neki splošen vtis o muzeju in vidite glavne sobe in najbolj znana umetniška dela. Če želite kar najbolje izkoristiti čas, obiščite muzej v sredo ali petek, ko je odprt do 21.00, druge dni le do 18.00. Konci tednov in šolske počitnice pomenijo več gneče tudi v Ermitažu. Gneča je tudi vsak tretji četrtek v mesecu, ko je vstop v muzej brezplačen.
Ermitaž se ponaša tudi z večjim številom kuratorjev kot katera koli druga umetniška ustanova na svetu. Pa ne le to, “klasičnim” čuvajem in kuratorjem pomaga tudi približno 60 štirinožcev.
“Ti štirinožci so zelo simpatični, so majhni, ampak pravijo, da so dobri varuhi … Katarina Velika je govorila, da si te slike lahko najprej ogleda ona in pa miši. Ampak da miši umetnin ne bi uničile, je kupila mačke.”
Prve mačke, prišle so z Nizozemske, je v Zimski dvorec že leta 1745 naselil Peter Veliki, njegova hči Elizabeta Petrovna, ki se je zelo bala glodavcev, pa je zahtevala najboljše mačke iz Kazana, saj naj bi te slovele po svojih lovskih sposobnostih. Mačke so uspešno prebrodile vse večje pretrese v Rusiji, med drugo svetovno vojno pa so jih domačini iz obupa in lakote polovili in pojedli. Po koncu vojne so mačke znova našle svoje mesto v muzeju. Od leta 1998 celo praznujejo dan Ermitaževih mačk, in sicer 28. marca.
Leta 1837 je Zimski dvorec zajel požar, a so razstavljena dela rešili, tudi med oktobrsko revolucijo je bila prva tarča Zimski dvorec. Voditelji boljševikov so umetnine sicer zaščitili, njihovi nasledniki, ki so prestolnico preselili v Moskvo, pa so tja prenesli tudi veliko umetnin. Prav tako je sovjetska oblast v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja zahodnim muzejem za majhen denar prodala več kot 250 umetnin. Stalin je tako »kupoval« vplivne prijatelje, ki so Sovjetski zvezi omogočili izvoz nafte na prej zaprte zahodne trge. V galerijah Ermitaža pa je tudi veliko umetnin, ki jih je sovjetska vojska ob koncu druge svetovne vojne kot del vojne odškodnine »zaplenila« nemškim muzejem in leta 2013 je zaradi njih skoraj nastal diplomatski škandal. Ko je nemška kanclerka Angela Merkel napovedala, da bo med ogledom muzeja ruskega predsednika Putina spomnila na te umetnine, so iz Kremlja sporočili, da bodo obisk Ermitaža izpustili, saj zanj ni dovolj časa.
Seveda so predvsem prebivalci Sankt Peterburga upravičeno ponosni na svoj muzej, ki je po drugi strani tudi kamen spotike Moskovčanom. Rivalstvo obeh mest je namreč prisotno že dolgo … Moskva ima sicer lepo število muzejev in galerij, a s sanktpeterburškim Ermitažem se ne more primerjati nobena druga kulturna ustanova v Rusiji. Tudi v svetovnem merilu skoraj nima konkurence.
V Sloveniji svoj kratek obisk končuje misijonar in človekoljub Pedro Opeka. Domovino svojih staršev je tokrat obiskal po osmih letih. Navdušili ga niso le ljudje, ampak tudi sneg, ki ga je vnovič videl po petdesetih letih. Pogovor z misijonarjem, ki je bil na petdnevnem obisku zelo zaseden, je posnela Nataša Lang.
Pogovor z basistom Erikom Čeboklijem pred koncertom z Big Bandom RTV Slovenija, ki je posvečen slovitemu basistu Jacu Pastoriusu. Pastorius je bil izredno virtuozen glasbenik, ki je ob svojih avtorskih projektih med drugim sodeloval s kitaristom Patom Matheneyjem in pevko Joni Mitchel, najbolj pa ga verjetno poznamo iz zasedbe Weather Report. Koncert je na sporedu v četrtek, 7. decembra, v Siti teatru v Ljubljani. Solist bo basist Erik Čebokli, orkester pa bo vodil Sigi Feigl.
Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja je pokazala velik upad t.i. državljanske vednosti. Gre za odnos do aktivnega državljanstva, ki se kaže tudi z nameravano udeležbo na volitvah. Raziskavo, ki je edina te vrste na svetu, je koordiniral Pedagoški inštitut. Poslušalke in poslušalci Prvega so v torkovi kontaktni oddaji o tem razmišljali na glas.
Gasilke in gasilci PGD Prevoje letos obeležujejo že 135 let obstoja njihovega gasilskega društva. Leta 1888 je bila namreč na pobudo pisatelja in notarja Janka Kersnika ustanovljena Gasilska četa Brdo. PGD Prevoje je nastalo leta 1948, ko se je gasilska četa Brdo preimenovala v Gasilsko društvo Prevoje. Ostalo je zgodovina, bi lahko rekli, in to je njihov član uspel za svoje diplomsko delo prenesti na čisto pravi film. Najdete ga na spletnem kanalu YouTube, v studiu pa sta se nam pridružila avtor filma Erik Kralj Serša in njegov gasilski tovariš, podpoveljnik društva Tadej Praznik.
Koroško je izmed vseh slovenskih regij poletna ujma najbolj prizadela. Življenje se sicer vrača v ustaljene tirnice, vendar je od stanja, kakršno je bilo pred naravno nesrečo, še vedno daleč. To močno občutijo tudi oskrbnice in oskrbniki gorskih koč, ki so morali s pomočjo pristojnih organov, predvsem pa s svojim delom odpraviti nastalo škodo, da so koče sploh lahko začele delovati. A tukaj se je zataknilo – koče so znova odprte, dostop do njih je zdaj mogoč, obiskovalcev pa ni. Stanje je tako slabo, da poročajo o kar 80% upadu dohodka v nekaterih kočah, ki so zato posledično na pragu zapiranja. Na telefonski zvezi s studiem Prvega je bil Vlado Ovnič, član nadzornega odbora PD Mežica, ki je lastnik dveh znamenitih koč – doma na Peci in koče na Grohotu pod Raduho.
3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov. Letos smo pod drobnogled vzeli študente s posebnimi potrebami in njihovo doživljanje študentskih let. S kakšnimi izzivi se ti študenti soočajo? Miha Kosi je strokovni sodelavec Društva študentov invalidov Slovenije, dela na področju svetovanja in informiranja študentov s posebnimi potrebami. Tudi sam je slaboviden in je bil pred nekaj leti študent-invalid. Ajda je študentka Politologije na 2. stopnji Fakultete za družbene vede. Pravi, da se je za študij Politologije odločila, ko se je udeležila prvih protestov za podnebno pravičnost. Je pa prvi predpogoj, da se je za ta študij odločila, to, da je fakulteta fizično dostopna.
Ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture, na rojstni dan najpomembnejšega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ter ob svetnem dnevu invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, so pri Zvezi Sožitje izdali prav posebno zbirko knjig v lahkem branju, posvečeno življenju in delu največjega slovenskega pesnika. Zbirka knjig bralcu omogoča enostaven in dostopen vpogled v bogato življenje Franceta Prešerna ter njegovo izjemno literarno dediščino. Predstavila jo je Vlasta Stupar iz Zveze Sožitje.
Mednarodni dan invalidov tokrat zaznamujejo neurejena sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence, skoraj 4 tisoč oseb z oviro, ki nimajo volilne pravice, premalo vključujoče šole in nedefiniran proces deinstitucionalizacije. V Sloveniji z invalidnostjo živi 170 tisoč ljudi, ki od vlade pričakujejo več dialoga, ki bi prinesel spremembe v smeri samostojnejšega življenja oseb z oviro. Foto: Pixabay
V zadnjih dneh je naš zavod preplavil strah, ki ga je povzročil sklep Sveta RTV o izračunih stroškov glede na morebitno ukinitev nekaterih delov našega zavoda. Ob regionalnih centrih in glasbeni produkciji, se pravi ob obeh orkestrih in zborih, sta na seznamu tudi Mediateka in Založba ZKP. Mediateka in Založba ZKP sta službi, ki delujeta znotraj javnega zavoda RTV in ustvarjata narodov spomin. Mediateka je digitalni arhiv RTV in Založba ZKP ljudem prinaša izdaje na zvočnih nosilcih, številne zvočne albume glasbe različnih zvrsti, tudi zvočne knjige, filme, risanke, glasbo za otroke. Mediateka shranjuje naš program, Založba ga s tehtno uredniško presojo prinaša javnosti v naročje. Pomen in vlogo obeh služb za našo družbo predstavljata vodja Mediateke Bojan Kosi in strokovni svetovalec pri Založbi ZKP Gašper Salobir.
Ob današnjem svetovnem dnevu boja proti aidsu strokovnjaki opozarjajo, da še vedno odkrijejo preveč oseb z napredovano okužbo. V Sloveniji je stopnja okužb s HIV nizka, v Sloveniji živi okoli 900 oseb s to okužbo, od katerih pa ena desetina ne ve, da je okužena. Razloga za to sta predvsem slaba informiranost in stigma. Unicef sicer poudarja, da največje breme svetovne epidemije nosijo najstnice z 98 tisoč novimi okužbami v lanskem letu, razloga za to sta spolna neenakost in nedostopnost do testiranj ter zdravljenja. Foto: Pixabay
Svet RTV Slovenija je nedavno zaradi nezavidljivega finančnega položaja naše medijske hiše naložil Upravi, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukinitev regionalnih centrov ter med drugim tudi Glasbene produkcije. Stroka opozarja, da bi bila ukinitev ansamblov ter zborov RTV nepopravljiva škoda. V studiu smo gostili vodjo Glasbene produkcije, Majo Kojc ter spregovorili o samem delovanju zasedb Glasbene produkcije ter njihovem vplivu na širši slovenski kulturni prostor.
V minulih tednih in mesecih se je krepil vtis, da sta vlada in gospodarstvo neprestano na nasprotnih bregovih, da sta bolj nasprotnika kot partnerja pri graditvi države blaginje. Se bo to po sinočnjem Vrhu slovenskega gospodarstva spremenilo? Gospodarstveniki so predsedniku vlade, ministrom in nekaterim nekdanjim premierjem predstavili svoje zahteve, Robert Golob pa je obljubil obnovitev dialoga in srečanja na mesečni ravni, med prvimi temami pa izpostavil debirokratizacijo in davčno reformo. Povzemamo ključna sporočila in obljube.
29. novembra leta 1953 se je v Beltincih rodil Vlado Kreslin. Odraščal je ob zvokih domačih prekmurskih band, medtem ko je iz tujine k nam zanašalo rokenrol. Ta ga je kmalu povsem prevzel in za vedno ostal njegov način glasbenega izražanja, skozi leta pa mu je dodal svoj lasten kantavtorski pečat. Kreslinove pesmi so danes nepogrešljiv del sodobne slovenske popularne glasbe, poslušajo jih ljudje vseh starosti, Vlado pa kljub letom še vedno aktivno koncertira in ustvarja. Ob njegovem sedemdesetem rojstnem dnevu mu voščimo tudi na Prvem.
Kadrov v šolstvu bo v prihodnje primanjkovalo še bolj kot zdaj. Vpis na pedagoške smeri se ne povečuje, ob upokojitvah se vse več zaposlenih zaposluje tudi drugje. Rešitve išče tudi delovna skupina, ki pripravlja Nacionalni program vzgoje in izobraževanja.
Revija Finance Manager je nedavno objavila lestvico 100 najbogatejših Slovencev. Njihovo premoženje se je glede na lani povečalo za osem odstotkov na 8,7 milijarde evrov. Kaj pomeni bogastvo? Kako živijo najbolj bogati? In ne nazadnje - kaj bi jih vprašali? Poslušalke in poslušalci Prvega so v torkovi kontaktni oddaji razmišljali na glas.
Dopisnica Karmen Švegl iz Bangkoka spremlja pogovore o podaljšanju prekinitve spopadov v Gazi. Dogovor je v veljavo stopil v petek in naj bi prvotno trajal do danes, a sta se vpleteni strani v ponedeljek uspeli dogovoriti o podaljšanju prekinitve spopadov za dva dni, predvsem z željo po nadaljevanju izmenjave talcev, ki jih je v začetku oktobra zajel Hamas, in palestinskih zapornikov iz Izraela. Od petka sta Izrael in Hamas izvedla tri izmenjave talcev in zapornikov. S Karmen Švegl, ki poroča s širšega azijskega območja, pa se je Darja Groznik pogovarjala tudi o onesnaženem zraku v Indiji in kitajskih varnostnih razmerah.
Vsaka tretja ženska v Evropi je imela izkušnjo fizičnega nasilja, v Sloveniji se je po ocenah Društva SOS telefon nasilje nad ženskami povečalo za 20 odstotkov, še vedno se največ nasilja zgodi v družinskem okolju, le majhen delež žrtev pa nasilje tudi prijavi. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami se je voditeljica Tita Mayer pogovarjala z vodjo Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin. Foto: Pixabay
Po kibernetskem napadu, ki se je zgodil na Holdingu slovenskih elektrarn, smo se o izpostavljenosti kritične infrastrukture tovrstnim varnostnim tveganjem pri nas in o pomenu ozaveščenosti glede kibernetske varnosti pogovarjali z etičnim hekerjem Milanom Gaborjem, direktorjem podjetja Viris, ki se ukvarja z odkrivanjem varnostnih tveganj v informacijskih sistemih. Z Milanom Gaborjem se je pogovarjal Aleš Kocjan.
Nahajamo se v tednu Karitasa, ki letos nagovarja z geslom »Upanje za vse«. Tokrat največ pozornosti namenjajo delu organizacije Karitas v Sloveniji in hkrati izrekajo zahvalo prostovoljcem za pomoč, saj vsako leto opravijo preko pol milijona prostovoljnih ur za posameznike in družine v stiski. Teden bo predvsem delaven v skrbi za materialno pomoč skoraj 100.000 osebam, ki jim Karitas tudi v oteženih okoliščinah redno pomaga z materialno pomočjo in s svetovanjem. Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske Karitas hkrati vabi k poslušanju letošnjega dobrodelnega dogodka, Klica dobrote.
Sodobna tehnologija bistveno spreminja in zaznamuje naša življenja. Marsikdaj nam močno olajša delo, obenem pa prinaša določene izzive in pasti. Zato je pomembno, da učence opremimo z znanji, ki jih potrebujejo, da bodo v digitalni družbi znali izkoristiti svoj potencial. Učenci in dijaki pri učenju in pridobivanju informacij dandanes namreč najpogosteje uporabljajo prav splet. Zato je zaživel nacionalni portal eTorba, ki pod geslom »Množimo znanje« ponuja učencem, učiteljem, staršem in vsem drugim zainteresiranim posameznikom enoten brezplačni dostop do relevantnih, strokovno in didaktično pregledanih elektronskih učnih gradiv. Predstavila nam ga je dr. Mirjam Oblak, ki na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje dela v službi za digitalizacijo izobraževanja.
Neveljaven email naslov