Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnja afera poljske govedine in nedavno zasačenje črnega zakola športnih konj na območju Radovljice, kažejo kako pomemben je nadzor pri zakolu in v predelavi mesa. Tudi v preteklosti je pristojna inšpekcija odkrila nekaj črnih zakolov kopitarjev in sicer v okolici Ljubljane, Škofje Loke in na Dolenjskem. Naša sogovornica ni presenečena nad tem zadnjim odkritjem črnega zakola kasaških konjev, nekoliko je razočarana, da so še živega konja evtanazirali, saj bi ga lahko pripeljali k njim v Društvo za zaščito konj. Predsednica društva Natalija Nedeljko, meni da bi bilo dobro, da bi se inšpekcija še bolj angažirala na področju SV dela Slovenije, kjer je zibelka kasaštva. Športni konji, ki dobivajo razna poživila in druge substance, niso namenjeni za zakol oz. za predelavo v mesne izdelke za prehrano ljudi.
Črnega zakola konj ni malo, cena kasaškega konja je tako nizka, da se včasih lastnikom bolj splača konja prodati za meso, kot živega
Zadnja afera poljske govedine in nedavno zasačenje črnega zakola športnih konj na območju Radovljice, kažejo kako pomemben je nadzor pri zakolu in v predelavi mesa. Tudi v preteklosti je pristojna inšpekcija odkrila nekaj črnih zakolov kopitarjev in sicer v okolici Ljubljane, Škofje Loke in na Dolenjskem. Naša sogovornica ni presenečena nad tem zadnjim odkritjem črnega zakola kasaških konjev, nekoliko je razočarana, da so še živega konja evtanazirali, saj bi ga lahko pripeljali k njim v Društvo za zaščito konj. Predsednica društva Natalija Nedeljko, meni da bi bilo dobro, da bi se inšpekcija še bolj angažirala na področju SV dela Slovenije, kjer je zibelka kasaštva. Športni konji, ki dobivajo razna poživila in druge substance, niso namenjeni za zakol oz. za predelavo v mesne izdelke za prehrano ljudi.
»Vsaj tretjina, morda celo polovica športnih konj konča v zakolih, na domačih dvoriščih, predvsem kasače pa tudi drugih in odkritje inšpekcije sploh ni presenetljivo«,
pravi Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj.
Nizka cena živih kasačev in draga obiski veterinarjev
»Cena kasaškega konja je tako nizka, da se včasih kasaškim lastnikom bolj splača konja prodati za meso, kot živega. Ljutomerski kasač je kot slovenska avtohtona pasma zelo malo cenjen. Povprečna cena za kasača je od 300 do 700 evrov, medtem ko lastnik za njegovo meso lahko dobi enkrat več denarja.«
V sami reji kasačev oz. drugih športnih konj gredo živali skozi proces treningov, živali se v času pred tekmovanji preizkuša, če bodo sploh primerne za vrhunski šport, uporabljajo se doping, poživila, pomirjevala, morda hormonski preparati. To so različne substance, da bi žival pokazala največjo zmogljivost ali potenciale. Za te substance obstaja legalni in ilegalni trg. Veliko ilegalnega uvoza je iz Italije, Madžarske in Češke. Te substance konjem dajejo lastiki ali trenerji sami.
Lastniki športnih konj jedo meso živali, ki niso bile podvržene zdravilom in poživilom
»Lastniki mesa športnih konj ne uživajo, zase raje redijo žrebičke ali pa živali, ki niso podvržene dopingu. Konjsko meso se uporablja za salame, zrezke, juhe. Meso toplokrvnih pasem, kamor sodijo športne pasme, hitro počrni, v predelavi v salame zato to pogosto korigirajo z določenimi začimbami.«
Nelegalni zakol se dogaja tudi s konji hladnokrvnih pasem, ki so zrejeni in namenjeni za prodajo mesa. To področje je bolj kontrolirano, čeprav tudi ti lahko končajo pod domačim kozolcem obešeni z nogami navzgor, zlasti v času dokler žrebeta niso registrirana.
Na področju kopitarjev je sistem označevanja in registracije ohlapen, veliko konj je neregistriranih in vse to prispeva, da prihaja do črnih zakolov.
Zdravniki promovirajo konjsko meso kot zdravo, a mišljeno je meso konjev, ki so rejeni za zakol in ne meso športnih živali. Veliko večino iz ilegalnega zakola pokupijo okoličani, ki se premalo zavedajo da je meso športnih konjev zdravstveno oporečno.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zadnja afera poljske govedine in nedavno zasačenje črnega zakola športnih konj na območju Radovljice, kažejo kako pomemben je nadzor pri zakolu in v predelavi mesa. Tudi v preteklosti je pristojna inšpekcija odkrila nekaj črnih zakolov kopitarjev in sicer v okolici Ljubljane, Škofje Loke in na Dolenjskem. Naša sogovornica ni presenečena nad tem zadnjim odkritjem črnega zakola kasaških konjev, nekoliko je razočarana, da so še živega konja evtanazirali, saj bi ga lahko pripeljali k njim v Društvo za zaščito konj. Predsednica društva Natalija Nedeljko, meni da bi bilo dobro, da bi se inšpekcija še bolj angažirala na področju SV dela Slovenije, kjer je zibelka kasaštva. Športni konji, ki dobivajo razna poživila in druge substance, niso namenjeni za zakol oz. za predelavo v mesne izdelke za prehrano ljudi.
Črnega zakola konj ni malo, cena kasaškega konja je tako nizka, da se včasih lastnikom bolj splača konja prodati za meso, kot živega
Zadnja afera poljske govedine in nedavno zasačenje črnega zakola športnih konj na območju Radovljice, kažejo kako pomemben je nadzor pri zakolu in v predelavi mesa. Tudi v preteklosti je pristojna inšpekcija odkrila nekaj črnih zakolov kopitarjev in sicer v okolici Ljubljane, Škofje Loke in na Dolenjskem. Naša sogovornica ni presenečena nad tem zadnjim odkritjem črnega zakola kasaških konjev, nekoliko je razočarana, da so še živega konja evtanazirali, saj bi ga lahko pripeljali k njim v Društvo za zaščito konj. Predsednica društva Natalija Nedeljko, meni da bi bilo dobro, da bi se inšpekcija še bolj angažirala na področju SV dela Slovenije, kjer je zibelka kasaštva. Športni konji, ki dobivajo razna poživila in druge substance, niso namenjeni za zakol oz. za predelavo v mesne izdelke za prehrano ljudi.
»Vsaj tretjina, morda celo polovica športnih konj konča v zakolih, na domačih dvoriščih, predvsem kasače pa tudi drugih in odkritje inšpekcije sploh ni presenetljivo«,
pravi Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj.
Nizka cena živih kasačev in draga obiski veterinarjev
»Cena kasaškega konja je tako nizka, da se včasih kasaškim lastnikom bolj splača konja prodati za meso, kot živega. Ljutomerski kasač je kot slovenska avtohtona pasma zelo malo cenjen. Povprečna cena za kasača je od 300 do 700 evrov, medtem ko lastnik za njegovo meso lahko dobi enkrat več denarja.«
V sami reji kasačev oz. drugih športnih konj gredo živali skozi proces treningov, živali se v času pred tekmovanji preizkuša, če bodo sploh primerne za vrhunski šport, uporabljajo se doping, poživila, pomirjevala, morda hormonski preparati. To so različne substance, da bi žival pokazala največjo zmogljivost ali potenciale. Za te substance obstaja legalni in ilegalni trg. Veliko ilegalnega uvoza je iz Italije, Madžarske in Češke. Te substance konjem dajejo lastiki ali trenerji sami.
Lastniki športnih konj jedo meso živali, ki niso bile podvržene zdravilom in poživilom
»Lastniki mesa športnih konj ne uživajo, zase raje redijo žrebičke ali pa živali, ki niso podvržene dopingu. Konjsko meso se uporablja za salame, zrezke, juhe. Meso toplokrvnih pasem, kamor sodijo športne pasme, hitro počrni, v predelavi v salame zato to pogosto korigirajo z določenimi začimbami.«
Nelegalni zakol se dogaja tudi s konji hladnokrvnih pasem, ki so zrejeni in namenjeni za prodajo mesa. To področje je bolj kontrolirano, čeprav tudi ti lahko končajo pod domačim kozolcem obešeni z nogami navzgor, zlasti v času dokler žrebeta niso registrirana.
Na področju kopitarjev je sistem označevanja in registracije ohlapen, veliko konj je neregistriranih in vse to prispeva, da prihaja do črnih zakolov.
Zdravniki promovirajo konjsko meso kot zdravo, a mišljeno je meso konjev, ki so rejeni za zakol in ne meso športnih živali. Veliko večino iz ilegalnega zakola pokupijo okoličani, ki se premalo zavedajo da je meso športnih konjev zdravstveno oporečno.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov