Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Februar je mesec varne rabe interneta, ki je širok pojem, a bo v prihodnosti zelo pomemben predvsem za generacijo, pri kateri se virtualno in realno življenje povsem prepletata. To so seveda mladi, ki ne gredo "surfat" po internetu, ampak z njim živijo in odraščajo. O tem, kaj storiti, da stvari ne uidejo iz rok, smo s epogovarjali z zdenko Švaljek, ki je odgovorna za prijave spletnega nasilja na Nacionalni mreži TOM - gre za telefon za otroke in mladostnike. Kot pravi, prejmejo okoli 200 prijav spletnega nasilja na leto, kar ni veliko, a se moramo zavedati, da gre za vrh ledene gore. Največ prijav je na temo sekstinga oziroma izmenjave golih fotografij. Samo po sebi to ni problem, težava pa nastane, ko se te fotografije razširijo na spletu - ponavadi, ko ljubezenska zveza razpade. Čeprav se zdi, da je zadeva brezupna, jo je velikokrat mogoče rešiti že zgolj z opozorilom tistemu, ki grozi.
Koliko nadzora naj imajo starši in kdaj dovoliti pametne naprave?
Februar je mesec varne rabe interneta, ki je širok pojem, a bo v prihodnosti zelo pomemben predvsem za generacijo, pri kateri se virtualno in realno življenje povsem prepletata. To so seveda mladi, ki ne gredo “surfat” po internetu, ampak z njim živijo in odraščajo. O tem, kaj storiti, da stvari ne uidejo iz rok, smo se pogovarjali z Zdenko Švaljek, ki je odgovorna za prijave spletnega nasilja na Nacionalni mreži TOM – gre za telefon za otroke in mladostnike. Kot pravi, prejmejo okoli 200 prijav spletnega nasilja na leto, kar ni veliko, a se moramo zavedati, da gre za vrh ledene gore. Največ prijav je na temo sekstinga oziroma izmenjave golih fotografij. Samo po sebi to ni problem, težava pa nastane, ko se te fotografije razširijo na spletu – ponavadi, ko ljubezenska zveza razpade. Čeprav se zdi, da je zadeva brezupna, jo je velikokrat mogoče rešiti že zgolj z opozorilom tistemu, ki grozi:
“Če gre za mladoletne osebe, je kaznivo dejanje, da širite gole fotografije. To je zadosten argument, da si tisti, ki grozi, premisli. Če so fotografije že objavljene na družbenih omrežjih, pa se to prijavi na Facebook, Instagram in podobno.”
Kot dodaja Zdenka Švaljek, je večja težava širjenje nasilja po spletu, saj tega družabna omrežja ne preganjajo tako odločno. Koliko nadzora pa naj imajo starši nad virtualnim življenjem otrok? Stroka pravi, da mora prevladati zdrava pamet.
“Če otroka naučite, da ne more v avto z vsakim, ki pripelje mimo, potem naj to velja tudi na internetu. Ne spoprijateljiš se z vsakim, ki ti pošlje prošnjo, ne posreduješ svojih podatkov vsakemu.”
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Februar je mesec varne rabe interneta, ki je širok pojem, a bo v prihodnosti zelo pomemben predvsem za generacijo, pri kateri se virtualno in realno življenje povsem prepletata. To so seveda mladi, ki ne gredo "surfat" po internetu, ampak z njim živijo in odraščajo. O tem, kaj storiti, da stvari ne uidejo iz rok, smo s epogovarjali z zdenko Švaljek, ki je odgovorna za prijave spletnega nasilja na Nacionalni mreži TOM - gre za telefon za otroke in mladostnike. Kot pravi, prejmejo okoli 200 prijav spletnega nasilja na leto, kar ni veliko, a se moramo zavedati, da gre za vrh ledene gore. Največ prijav je na temo sekstinga oziroma izmenjave golih fotografij. Samo po sebi to ni problem, težava pa nastane, ko se te fotografije razširijo na spletu - ponavadi, ko ljubezenska zveza razpade. Čeprav se zdi, da je zadeva brezupna, jo je velikokrat mogoče rešiti že zgolj z opozorilom tistemu, ki grozi.
Koliko nadzora naj imajo starši in kdaj dovoliti pametne naprave?
Februar je mesec varne rabe interneta, ki je širok pojem, a bo v prihodnosti zelo pomemben predvsem za generacijo, pri kateri se virtualno in realno življenje povsem prepletata. To so seveda mladi, ki ne gredo “surfat” po internetu, ampak z njim živijo in odraščajo. O tem, kaj storiti, da stvari ne uidejo iz rok, smo se pogovarjali z Zdenko Švaljek, ki je odgovorna za prijave spletnega nasilja na Nacionalni mreži TOM – gre za telefon za otroke in mladostnike. Kot pravi, prejmejo okoli 200 prijav spletnega nasilja na leto, kar ni veliko, a se moramo zavedati, da gre za vrh ledene gore. Največ prijav je na temo sekstinga oziroma izmenjave golih fotografij. Samo po sebi to ni problem, težava pa nastane, ko se te fotografije razširijo na spletu – ponavadi, ko ljubezenska zveza razpade. Čeprav se zdi, da je zadeva brezupna, jo je velikokrat mogoče rešiti že zgolj z opozorilom tistemu, ki grozi:
“Če gre za mladoletne osebe, je kaznivo dejanje, da širite gole fotografije. To je zadosten argument, da si tisti, ki grozi, premisli. Če so fotografije že objavljene na družbenih omrežjih, pa se to prijavi na Facebook, Instagram in podobno.”
Kot dodaja Zdenka Švaljek, je večja težava širjenje nasilja po spletu, saj tega družabna omrežja ne preganjajo tako odločno. Koliko nadzora pa naj imajo starši nad virtualnim življenjem otrok? Stroka pravi, da mora prevladati zdrava pamet.
“Če otroka naučite, da ne more v avto z vsakim, ki pripelje mimo, potem naj to velja tudi na internetu. Ne spoprijateljiš se z vsakim, ki ti pošlje prošnjo, ne posreduješ svojih podatkov vsakemu.”
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Neveljaven email naslov