Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski pisatelj z avstrijske Koroške Florjan Lipuš je ob kulturnem prazniku prejel zlati red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski književnosti ter za nov in svež pogled na slovenstvo.
Slovenski koroški pisatelj Florjan Lipuš ob prejemu zlatega reda za zasluge za prispevek k slovenski književnosti in za nov in svež pogled na slovenstvo
Jezik je, je dejal Florjan Lipuš v svojem govoru ob prejemu visokega državnega odlikovanja, začetek in konec vsega narodnega, vsake narodnosti. Je začetek vsega, kar nas dela posebne in enkratne.
“Jezik ni samo pomožno sredstvo pri gospodarskih in političnih poslih, ni samo vsakdanje sredstvo sporazumevanja, na jeziku je zgrajena naša samozavest, naša bitnost, naš obstanek.”
Pisatelj, ki je lani dobil tudi najvišje avstrijsko priznanja na področju kulture, ni prepričan, kot je dejal, ali se vsi zavedajo resnosti kulture in pomembnosti jezika. Imeti svojo državo, pomeni imeti tudi oblast nad svojim jezikom. Ta ga lahko bodisi zanemarja, opušča in odpravi, lahko pa se dejavno vključi s tem, da jezik in kulturo dvigne na dostojno raven. Država edina mora poskrbeti za to, da je jezik deležen, če ne večje, pa vsaj enakovredne obravnave in pozornosti, kakršne so deležna vsa druga področja, ki poleg jezika še tvorijo državnost. In država smo mi vsi, je dodal literat, znan po svojih kritikah oblasti zaradi odnosa do jezika.
“Državno odlikovanje je odraz povezovanja vsega slovenskega v enovito celoto. Sicer pa se zavedam tveganja, da je boljše časti zaslužiti, pa jih ne dobiti, kakor jih dobiti, pa jih ne zaslužiti. Ne sprenevedajmo se. Ta slovesna gesta ne pomeni veliko, če prej omenjene zahteve ne postanejo vsakdanje načelo in vzgib vsakdanjega ravnanja.”
Na narodnem obrobju, od koder prihaja Lipuš, narodno utripanje iz leta v leta peša, opozarja. Tudi zato od matične domovine pričakujejo, da bo jeziku dala večji pomen. Svoj zahvalni govor je znani koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš skleni z mislijo, ki jo pogosto ponavlja:
“Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo.”
Prisluhnite!
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski pisatelj z avstrijske Koroške Florjan Lipuš je ob kulturnem prazniku prejel zlati red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski književnosti ter za nov in svež pogled na slovenstvo.
Slovenski koroški pisatelj Florjan Lipuš ob prejemu zlatega reda za zasluge za prispevek k slovenski književnosti in za nov in svež pogled na slovenstvo
Jezik je, je dejal Florjan Lipuš v svojem govoru ob prejemu visokega državnega odlikovanja, začetek in konec vsega narodnega, vsake narodnosti. Je začetek vsega, kar nas dela posebne in enkratne.
“Jezik ni samo pomožno sredstvo pri gospodarskih in političnih poslih, ni samo vsakdanje sredstvo sporazumevanja, na jeziku je zgrajena naša samozavest, naša bitnost, naš obstanek.”
Pisatelj, ki je lani dobil tudi najvišje avstrijsko priznanja na področju kulture, ni prepričan, kot je dejal, ali se vsi zavedajo resnosti kulture in pomembnosti jezika. Imeti svojo državo, pomeni imeti tudi oblast nad svojim jezikom. Ta ga lahko bodisi zanemarja, opušča in odpravi, lahko pa se dejavno vključi s tem, da jezik in kulturo dvigne na dostojno raven. Država edina mora poskrbeti za to, da je jezik deležen, če ne večje, pa vsaj enakovredne obravnave in pozornosti, kakršne so deležna vsa druga področja, ki poleg jezika še tvorijo državnost. In država smo mi vsi, je dodal literat, znan po svojih kritikah oblasti zaradi odnosa do jezika.
“Državno odlikovanje je odraz povezovanja vsega slovenskega v enovito celoto. Sicer pa se zavedam tveganja, da je boljše časti zaslužiti, pa jih ne dobiti, kakor jih dobiti, pa jih ne zaslužiti. Ne sprenevedajmo se. Ta slovesna gesta ne pomeni veliko, če prej omenjene zahteve ne postanejo vsakdanje načelo in vzgib vsakdanjega ravnanja.”
Na narodnem obrobju, od koder prihaja Lipuš, narodno utripanje iz leta v leta peša, opozarja. Tudi zato od matične domovine pričakujejo, da bo jeziku dala večji pomen. Svoj zahvalni govor je znani koroški slovenski pisatelj Florjan Lipuš skleni z mislijo, ki jo pogosto ponavlja:
“Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo.”
Prisluhnite!
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov