Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki na Prvem se je oglasila Romana Erjavec in predstavila štiriletni projekt, s katerim želijo pripomoči k zaščiti rastlinskih in živalskih vrst v našem edinem narodnem park
S štiriletnim projektom VrH Julijcev želijo izboljšati stanje rastlinskih in živalskih vrst v Triglavskem narodnem parku
V našem edinem narodnem parku se prav te dni začenja eden največjih naravovarstvenih projektov, ki bo trajal štiri leta. V njem sodelujejo skoraj vsi, ki imajo kakršen koli vpliv oziroma pristojnost na tem področju, gre pa v prvi vrsti za skupek nalog in dejavnosti, s katerimi želijo izboljšati stanje nekaterih živalskih in rastlinskih vrst v parku.
Obiskovalcev Triglavskega narodnega parka (TNP) je seveda vse več, to pa vpliva tudi na njegove avtohtone “prebivalce”, ki so vključeni v projekt: dvoživki veliki pupek in hribski urh, pet vrst ptic – divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna in triprsti detel, v projekt so vključeni še ena rastlinska vrsta, alpska možina, ter štirje habitatni tipi, travišča na kisli podlagi, gorski ekstenzivno gojeni travniki, visoka šotna barja in visokogorska jezera.
Vodja parkovnih nadzornikov Sašo Hrovat:
V preteklosti je bila vsaj v zimskih časih narava pripravljena na mirovanje in ne obisk. To, kar se dogaja zadnje čase, pa so prostočasne dejavnosti skozi vse leto, ne glede na to, ali je snežna odeja ali je ni.
S tem pa vznemirjamo tudi živali, ki se umikajo v prostore, v katerih je vpliv nanje čim manjši, je še dodal.
Različni partnerji bodo svoje ukrepe izvajali na svojih področjih, tako bodo uvedene mirne cone na Vitrancu za divjega petelina, odstranjevanje zarasti, analiza gibanja divjega petelina in belke, vzpostavili bodo fizično varovanje gnezd in pripravili dejavnosti za ozaveščanje obiskovalcev, med drugim pa projekt načrtuje tudi odstranitev rib iz Dvojnega jezera.Uvedene bodo tudi tako imenovane mirne cone. Takšna območja so Pokljuka, Vitranc, Mangart, Vogel, Bohinjske planine in edini pragozdni ostanek tam – Lopata.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki na Prvem se je oglasila Romana Erjavec in predstavila štiriletni projekt, s katerim želijo pripomoči k zaščiti rastlinskih in živalskih vrst v našem edinem narodnem park
S štiriletnim projektom VrH Julijcev želijo izboljšati stanje rastlinskih in živalskih vrst v Triglavskem narodnem parku
V našem edinem narodnem parku se prav te dni začenja eden največjih naravovarstvenih projektov, ki bo trajal štiri leta. V njem sodelujejo skoraj vsi, ki imajo kakršen koli vpliv oziroma pristojnost na tem področju, gre pa v prvi vrsti za skupek nalog in dejavnosti, s katerimi želijo izboljšati stanje nekaterih živalskih in rastlinskih vrst v parku.
Obiskovalcev Triglavskega narodnega parka (TNP) je seveda vse več, to pa vpliva tudi na njegove avtohtone “prebivalce”, ki so vključeni v projekt: dvoživki veliki pupek in hribski urh, pet vrst ptic – divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna in triprsti detel, v projekt so vključeni še ena rastlinska vrsta, alpska možina, ter štirje habitatni tipi, travišča na kisli podlagi, gorski ekstenzivno gojeni travniki, visoka šotna barja in visokogorska jezera.
Vodja parkovnih nadzornikov Sašo Hrovat:
V preteklosti je bila vsaj v zimskih časih narava pripravljena na mirovanje in ne obisk. To, kar se dogaja zadnje čase, pa so prostočasne dejavnosti skozi vse leto, ne glede na to, ali je snežna odeja ali je ni.
S tem pa vznemirjamo tudi živali, ki se umikajo v prostore, v katerih je vpliv nanje čim manjši, je še dodal.
Različni partnerji bodo svoje ukrepe izvajali na svojih področjih, tako bodo uvedene mirne cone na Vitrancu za divjega petelina, odstranjevanje zarasti, analiza gibanja divjega petelina in belke, vzpostavili bodo fizično varovanje gnezd in pripravili dejavnosti za ozaveščanje obiskovalcev, med drugim pa projekt načrtuje tudi odstranitev rib iz Dvojnega jezera.Uvedene bodo tudi tako imenovane mirne cone. Takšna območja so Pokljuka, Vitranc, Mangart, Vogel, Bohinjske planine in edini pragozdni ostanek tam – Lopata.
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.
V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.
Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank
Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.
Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.
Smo sredi pustnega časa, ko zaradi sproščanja epidemičnih ukrepov, vendarle tudi v živo - spontano in neorganizirano - poteka vrsta tradicionalnih pustnih prireditev. Tako so že sredi tedna kurenti zavzeli Ptuj, Butalci so v Cerknici na debeli četrtek žagali babo, v Litiji so na pustno soboto volili najboljšo namišljeno pustno stranko. Pravkar se končuje tradicionalna Cerkljanska "laufarija, kjer so "Pustu" prebrali obtožnico. Tudi v karnevalski prestolnici Slovenije - na Ptuju - se je letos odvijala tradicionalna nedeljska karnevalska povorka s kurenti na čelu, ki jo je obiskala Gabrijela Milošič.
Slovenski gospodarstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje razmer v Ukrajini. Predstavniki več kot 10 podjetij, ki poslujejo z državami Ukrajine, Rusije in Belorusije so na današnjem sestanku na Gospodarski zbornici opozorili, naj politika ne sprejema sankcij proti Rusiji, ki bi škodile gospodarstvu v Evropski Uniji. Najbolj se bojijo prekinitve plačilnega sistema Swift. Več Urška Jereb.
Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.
Epidemija je ustavila mnoge popotnike tega sveta. A kot kaže, je čas, da se znova odpravijo na pot. Zlasti tisti, ki se zanašajo na lastne noge. Ena takšnih je Vienna Cammarota, 72-letna italijanska upokojenka. Pri sosedih je dobro poznajo kot maratonsko pohodnico. Toda zdaj hoče premagati tudi sebe, saj se 26. aprila odpravlja – za tri leta po Svilni poti. Če ji bo uspelo, bo Vienna Cammarota prva ženska, ki bo pot med Italijo in Pekingom opravila peš. - Še pred odhodom se je z njo v Rimu pogovarjal Janko Petrovec.
Neveljaven email naslov