Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skoraj vse o regratu

03.03.2019


Biologi poznajo 40 vrst in še 60 podvrst regrata

Mlečec, otavčič, farška plata, pljuščanec, rumena rev, smolička so samo nekatera izmed slovenskih imen za zelo trpežno zeljnato travnico, ki jo najbolj poznamo z imenom regrat.

Zanimivo je njegovo angleško ime dandelion, ki so ga Britanci slišali pri Francozih in zapisali po svoje. Po francosko namreč dent-de-lion, kot imenujejo regrat, pomeni levji zob.

Regratova juha, regratov pesto, regratovi njoki, regratova omaka in rulada. Slovencem pa še vedno najbolj tekne kot krepčilna pomladanska solata, poudarja kuharski mojster Matjaž Pozderec.

Poleg klasičnih dodatkov – jajce, ocvirki, krompir in panceta – se k regratu odlično podajo stebelna zelena, banana in oreščki.

Regrat je večletna širokolistna rastlinska vrsta, uspeva predvsem na vlažnih, s hranili bogatih tleh. Zaradi načinov razmnoževanja je lahko težaven za zatiranje in zato na kmetijskih zemljiščih velja za plevel. Doktor Andrej Vončina s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Regrat ima dobro razvite obrambne mehanizme, rozetasta rast otežuje obžiranje in košnjo, grenčine v mlečku ga, vsaj v živalskem svetu, ne uvrščajo med slastne prigrizke.

Raziskovalec, publicist, avtor dvanajstih knjig z recepti za pripravo divje hrane Dario Cortese poudarja, da je regrat rastlina za vse dni v letu.

Uporabljamo lahko tudi korenine, kot kuhano ali pečeno zelenjavno prilogo, lahko jih posušimo za čaj ali pa popražimo in uporabimo kot kavni nadomestek.

Pihanje regratovih lučk je lahko zelo zabavno ali pa tudi sila resno opravilo. Nekoč so mlada dekleta pihala regratove lučke, dokler ni odletel poslednji “padalec” iz socvetja. Veljalo je pravilo, da tolikokrat kot mora dekle pihniti, da odpihne ves cvet, toliko let bo še moralo čakati na moža. In verjemite, da so nekatera dekleta pihala tako močno, da bi premaknila veliko skalo, kaj šele krhko regratovo lučko.


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Skoraj vse o regratu

03.03.2019


Biologi poznajo 40 vrst in še 60 podvrst regrata

Mlečec, otavčič, farška plata, pljuščanec, rumena rev, smolička so samo nekatera izmed slovenskih imen za zelo trpežno zeljnato travnico, ki jo najbolj poznamo z imenom regrat.

Zanimivo je njegovo angleško ime dandelion, ki so ga Britanci slišali pri Francozih in zapisali po svoje. Po francosko namreč dent-de-lion, kot imenujejo regrat, pomeni levji zob.

Regratova juha, regratov pesto, regratovi njoki, regratova omaka in rulada. Slovencem pa še vedno najbolj tekne kot krepčilna pomladanska solata, poudarja kuharski mojster Matjaž Pozderec.

Poleg klasičnih dodatkov – jajce, ocvirki, krompir in panceta – se k regratu odlično podajo stebelna zelena, banana in oreščki.

Regrat je večletna širokolistna rastlinska vrsta, uspeva predvsem na vlažnih, s hranili bogatih tleh. Zaradi načinov razmnoževanja je lahko težaven za zatiranje in zato na kmetijskih zemljiščih velja za plevel. Doktor Andrej Vončina s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Regrat ima dobro razvite obrambne mehanizme, rozetasta rast otežuje obžiranje in košnjo, grenčine v mlečku ga, vsaj v živalskem svetu, ne uvrščajo med slastne prigrizke.

Raziskovalec, publicist, avtor dvanajstih knjig z recepti za pripravo divje hrane Dario Cortese poudarja, da je regrat rastlina za vse dni v letu.

Uporabljamo lahko tudi korenine, kot kuhano ali pečeno zelenjavno prilogo, lahko jih posušimo za čaj ali pa popražimo in uporabimo kot kavni nadomestek.

Pihanje regratovih lučk je lahko zelo zabavno ali pa tudi sila resno opravilo. Nekoč so mlada dekleta pihala regratove lučke, dokler ni odletel poslednji “padalec” iz socvetja. Veljalo je pravilo, da tolikokrat kot mora dekle pihniti, da odpihne ves cvet, toliko let bo še moralo čakati na moža. In verjemite, da so nekatera dekleta pihala tako močno, da bi premaknila veliko skalo, kaj šele krhko regratovo lučko.


07.10.2024

Družbena odgovornost mora postati del našega vsakdana

Kako lahko posamezniki, organizacije in država aktivneje prispevajo k razvoju družbe, v kateri nihče ne bo ostal pozabljen? To je le eno izmed izhodišč, ki si ga je zastavila Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki jutri v Ljubljani organizira forum »Partnerstvo za prihodnost«. Na forumu bodo skupaj s stroko, gospodarstveniki in politiki iskali načine za okrepitev naše družbene odgovornosti, izboljšanje sistemov pomoči ter omogočanje dostojnega življenja za vse. O tem, kakšen premik v državi in družbi želijo doseči, se je Petra Medved pogovarjala z direktorjem Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Borutom Severjem.


03.10.2024

Pitje žganja naj bo v ravnotežju med užitkom in zdravjem

Žganjekuha ima pri nas nadvse bogato dediščino in je tudi danes še kako živa. Klemen Bizjak, predsednik in ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, pa je tisti, ki je to skrivnostno obrt obudil v novih dimenzijah in poskrbel, da ta spet žubori in živi v povsem drugačnih razsežnostih. To dokazuje tudi Mednarodni festival žganih pijač »Slovenija 2024«, ki bo to soboto potekal na Tavčarjevem dvorcu Visoko v Poljanski dolini.


02.10.2024

Bližnji vzhod na robu nove vojne

Od sinoči smo še korak bliže regijskemu vojaškemu spopadu na Bližnjem vzhodu. Olje na ogenj je zdaj neposredno prilil še Iran, ki je Izrael napadel s približno 180-imi raketami dolgega dosega. Napad je bil odgovor na izraelske napade, uperjene proti vojaškim poveljnikom proiranskega gibanja Hezbolah v Libanonu in predstavlja pomembno stopnjevanje konflikta na Bližnjem vzhodu. Kaj iranski napad pomeni za prihodnost te nemirne regije, ali je povzročil preplah na naftnih trgih, pa tudi o tem, ali si izraelski premier Netanjahu z vojaškimi pohodi rešuje svojo politično kožo, smo se pogovarjali z zunanjepolitičnim komentatorjem in novinarjem na Radiu Slovenija Matejem Šurcem.


01.10.2024

V društvih dobimo nova znanja

Sodelovanje v društvih je za marsikaterega starejšega, še posebej po upokojitvi, običajno in dobrodošlo. Žal pa se mnoga društva skupaj s člani starajo in pomladitev bi bila zelo dobrodošla.


01.10.2024

Apeliramo na vse, da uporabljajo izraz starejši

Pomembno sporočilo letošnjega Festivala za tretje življenjsko obdobje je primerno nagovarjanje starejših. O tem je v pogovoru z Jano Bajželj razmišljala Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bila pred upokojitvijo varuhinja človekovih pravic in državna tožilka.


30.09.2024

Predsedničin forum o pravici do zdravega življenjskega okolja

S katerimi konkretnimi ukrepi in politikami zagotoviti spoštovanje ene ključnih človekovih pravic, pripoznanih tudi v okviru Organizacije združenih narodov, pravice do zdravega življenjskega okolja. To je bilo ključno vprašanje četrtega predsedničinega foruma, ki ga je Nataša Pirc Musar pripravila danes na Brdu pri Kranju. O grožnjah okolju in rešitvah so razpravljali predstavniki politike, akademske sfere in civilne družbe. Kot ključno grožnjo so najpogosteje izpostavili podnebne spremembe, med rešitvami pa vse od zmanjšanja hitrosti vožnje na avtocestah do radikalne preobrazbe gospodarskega sistema. Javno in pisno predstavljene zamisli o ukrepih namerava predsednica Nataša Pirc Musar - kot pravi - združiti v poseben manifest.


26.09.2024

Kače so koristne tudi za človeka

Raziskovalcem so letos pri odkrivanju ogrožene kače, ki živi tudi v slovenski Istri – progastega goža – spet pomagali ljubitelji narave. Letošnja akcija je bila še uspešnejša kot tista izpred štirih let, saj so raziskovalci prejeli več kot 50 sporočil, da so bile opažene različne vrste kač iz vse Slovenije. Med njimi je bilo tudi pet opažanj progastega goža. S katero kačo pa lahko progastega goža zamenjamo, katere so njegove zanimive lastnosti, zakaj je ogrožen in zakaj je koristen tudi za človeka? Več o tem v prispevku Lucije Vidergar. Bere Julija Kandare.


30.09.2024

Slovenske šole brez enotnih pravil za telefone

Uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav je del našega vsakdana. Telefoni so postali podaljšek rok številnih otrok že v osnovnih šolah ali celo še prej. Starostna meja njihove uporabe je namreč vse nižja. Da bi učence privabili k odgovornemu ravnanju, je več evropskih držav že prepovedalo uporabo novih tehnologij v osnovnih in srednjih šolah. Slovenija enotnega pristopa na tem področju še nima, se pa, kot navajajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, obetajo zakonske spremembe. O zasvojenosti s pametnimi telefoni, se je Julija Kandare pogovarjala z Miho Kramlijem, vodjo Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Kako se na šoli soočajo s to problematiko, ji je povedala Tjaša Trampuž, učiteljica slovenščine na OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina Hrpelje. Z Alenko Prezelj, Slovenko, ki z družino živi na Nizozemskem, pa sta govorili o njihovi prepovedi v tamkajšnjih osnovnih in srednjih šolah, ki ga je uvedlo pristojno ministrstvo.


27.09.2024

Umetna inteligenca je v središču letošnje Noči raziskovalcev

Evropska noč raziskovalcev obsega letos 58 različnih projektov v 25 državah. Pri nas je letos fokus usmerjen na dva sodobna fenomena, ki se v določenih vidikih tudi nekoliko povezana, namreč lažne novice in umetna inteligenca.


26.09.2024

Dejan Židan: 'Denar za gospodarski razvoj Slovencev v zamejstvu je zagotovljen'

Za dejavnosti Slovencev v sosednjih državah in po svetu so ministrstva lani namenila 16 milijonov 322 tisoč evrov, od tega več kot 11 milijonov Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nekaj več kot 2 milijona je, predvsem Slovencem po svetu, razdelilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Ministrstvo za gospodarstvo pa je razdelilo skoraj milijon evrov pomoči. To je v primerjavi z letom 2022 kar za 70 odstotkov več. Velika večina tega denarja - kar dobre tri četrtine - so šle v Porabje. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan za prihodnja štiri leta napoveduje korenito zvišanje pomoči in sicer kar 10 milijonov evrov. Denar za prihodnji dve leti je, kot pravi, zagotovljen v proračunih. Kako ga bodo delili in kdo bo nadzoroval porabo?


24.09.2024

Zakaj so lekarne začasno zaprte?

Neugodni delovni pogoji, nezmožnost kariernega napredovanja in nekonkurenčno plačilo so glavni razlogi za pomanjkanje strokovnih kadrov v lekarniških enotah po državi. Zaradi kritičnega stanja v javnem zdravstvenem sektorju, so številne lekarne spremenile delovni čas ali celo zaprle svoja vrata. Poleg javnih lekarniških zavodov, med katerimi je v najtežjem položaju Javni zavod Lekarna Ljubljana z največ lekarniškimi enotami, se s kadrovsko stisko spoprijemajo tudi zasebni izvajalci s koncesijo in bolnišnice. O ukrepih za izboljšanje farmacevtskega stanja, ki se z leti le poslabšuje, se je Julija Kandare pogovarjala z magistrico Darjo Potočnik Benčič, predsednico Lekarniške zbornice. Zakaj bodočih magistrov farmacije delo v lekarnah ne privlači, pa ji je povedala 26-letna študentka farmacije iz Litije.


24.09.2024

Hrvaška s 1. januarjem uvaja davek na nepremičnine

Napovedi so se uresničile: Hrvaška bo s 1. januarjem uvedla davek na nepremičnine. Znašal bo od 0,60 evra do osem evrov na kvadratni meter. Lokalne skupnosti bodo njegovo višino določale same. Podrobnosti je včeraj predstavil finančni minister Marko Primorac. Iz Zagreba poroča Tanja Borčič Bernard.


24.09.2024

Intervju z Robertom Golobom v Palači narodov v New Yorku

Palača organizacije združenih narodov odpira vrata splošni razpravi svetovnih voditeljev zasedanja Generalne skupščine. Ta poteka v senci vojne na Bližnjem vzhodu, uničenja Gaze in razplamtevanja spopadov Izraela s Hezbolahom, v senci vojne v Ukrajini pa tudi vse hujšega, a medijsko pogosto spregledanega konflikta v Sudanu. Vsi ti primeri kažejo tudi, kako šibka je svetovna organizacija v vlogi globalnega varuha miru in da se je marsikje potrebno zadovoljiti z vlogo OZN, ki jo opravlja na ravni agencij. Tudi o tem se je naš ameriški dopisnik Andrej Stopar včeraj v New Yorku pogovarjal s predsednikom slovenske vlade Robertom Golobom.


23.09.2024

Lokalne skupnosti lahko naredijo velike premike pri zagotavljanju lokalne ekološke hrane v šolah in vrtcih

Danes je Ekološki dan Evropske unije. V Sloveniji ga letos obeležujemo prvič. V organizaciji kmetijskega ministrstva in mestne občine Ljubljana na Gospodarskem razstavišču ves dan potekajo različni dogodki za ozaveščanje o ekološkem kmetovanju in o prednostih ekološke hrane. Na ekološki tržnici se predstavljajo ekološki kmetje, učenci Vojnika in vrhunski kuharski mojstri kuhajo jedi iz ekoloških živil, ekološko hrano promovirajo športniki. Dopoldanski posvet pa je naslavljal vprašanje, kako zagotoviti več lokalne ekološke hrane v javne zavode in kakšna je pri tem vloga lokalnih skupnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.


23.09.2024

Šport lahko pomeni tudi zabavo, druženje in sprostitev

Letos ponovno praznujemo dan slovenskega športa. To je pomemben praznik za promocijo tako rekreativnega kot profesionalnega športa. Tokrat so se organizatorji dogodka na Kongresnem trgu odločili, da bodo praznovali predvsem skupaj z našimi najmlajšimi. Ti so se tokrat pomerili v različnih športnih igrah. Naloga odraslih je, da otroke spodbujajo pri ukvarjanju s telesno dejavnostjo. Ta pa lahko pomeni tudi zabavo, druženje in sprostitev. Fotografija: Dan slovenskega športa na Kongresnem trgu v Ljubljani v organizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (Foto: BoBo)


22.09.2024

Vrača se prenovljena blagovna znamka 'Gostilna Slovenija'

V Sloveniji smo bili v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih priča izjemnemu razcvetu slovenske kulinarike, predvsem tiste na višjem nivoju, kar potrjujejo tudi najbolj znani kulinarični vodniki. So se pa kar nekako izgubile tradicionalne, domače slovenske gostilne, ki so pravzaprav temelj slovenske gastronomije. Tudi zato so se na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Slovenski turistični organizaciji in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport odločili, da ponovno zaženejo projekt Gostilna Slovenija. Predstavitve te prenovljene blagovne znamke, katere člani lahko postanejo le skrbno izbrane gostilne s tradicijo, se je udeležila Andreja Čokl.


19.09.2024

JEK2 in njegova odprta vprašanja

Novembra se bomo izrekali o 9 do 15 mliijard evrov vrednem projektu drugega bloka nuklearke. Kako se izogniti scenariju Teša 6, kaj bomo z odpadki, kaj pa že videne podražitve po Evropi? In nenazadnje, novega bloka še 15 ali 20 let ne bo - treba bo najti rešitve tudi za vmesno obdobje.


18.09.2024

Gradbena dela na železniški infrastrukturi bodo končana šele 2027

Zamude, večkratni prestopi in vožnja z nadomestnimi avtobusi so v zadnjih letih pri nas postali nekaj vsakdanjega. Nova realnost potovanja s Slovenskimi železnicami se kaže v nezadovoljstvu ljudi, zlasti dnevnih delovnih migrantov, ki zaradi del na železniških tirih zamujajo v šolo, službo in po drugih opravkih. Zakaj vlaki oziroma nadomestni avtobusi zamujajo in kje so še načrtovana gradbena dela, je Julija Kandare poizvedela pri Primožu Kokalju, koordinatorju nadomestnih prevozov po Sloveniji pri Slovenskih železnicah. Naključne redne potnike na železniški postaji pa je vprašala, kako ocenjujejo trenutno stanje prevozov z javnim potniškim prometom.


17.09.2024

Bo zakon o kakovosti v zdravstvu povečal varnost pacientov?

Kako bo k varnosti pacientov v našem zdravstvenem sistemu prispeval predlagani zakon o kakovosti v zdravstvu, ki ga je vlada v ponedeljek poslala v parlamentarni postopek? O tem smo se ob svetovnem dnevu varnosti pacientov pogovarjali z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Govorili smo tudi o obvladovanju napak, škodljivih dogodkov, o javni objavi izidov zdravljenja v bolnišnicah ter o odgovornosti vseh deležnikov v zdravstvu za večjo varnost in vzpostavljanju varnostne kulture.


17.09.2024

Ob svetovnem dnevu varnosti pacientov zdravstvene ustanove odpirajo svoja vrata

Danes je Svetovni dan varnosti pacientov, ki je posvečen izboljšanju diagnostike za varnost pacientov. Danes več kot 30 zdravstvenih ustanov odpira svoja vrata, ljudem predstavljajo svoje delo, potekajo številni drugi dogodki, delavnice in predavanja, predstavitve društev bolnikov. Z radijskima dopisnikoma Jožetom Žuro in Aljano Jocif smo preverili, kako današnji svetovni dan obeležujejo v Novem mestu in na Gorenjskem.


Stran 3 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov