Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsako leto tretji teden v marcu prinese teden možganov. Gre za mednarodno akcijo, katere namen je ozaveščanje in izobraževanje laične in strokovne javnosti o delovanju in pomenu tega našega čudovitega organa. Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost, teden možganov organizira od leta 2004, že zadnjih deset let pa so bili dogodki tematsko obarvani. Tudi letos ni nič drugače. Tema je sicer na prvi pogled morda boleča, a zato nič manj vabljiva, zanimiva in velikokrat tudi osupljiva. Pred otvoritvijo tedna možganov, ki bo danes ob 16h, je Mojca Delač na pogovor povabila vodji organizacijske ekipe.
Letos je v ospredju Tedna možganov bolečina, kompleksen fenomen, ki se dotakne vseh plati našega obstoja
V radijskem studiu sta nas obiskali vodji projektne skupine Tedna možganov in organizacije Vesna van Midden in Sara Fabjan.
“Na začetku vsakega šolskega leta se zberemo predstavniki naše ekipe in “brainstormamo”, kateri fenomen je takšen, da mu lahko namenimo cel teden. Letos smo si izbrali bolečino in vsi smo se strinjali, da je to fenomen, ki ga lahko obdelamo iz toliko različnih aspektov, da mu res lahko posvetimo cel teden”.
Ekipa “Gub”, ki je del Sinapse, Slovenskega društva za nevroznanost, zdaj šteje že skoraj petdeset članov in kot sta povedali vodji letošnjega tedna možganov, sta nanje zelo ponosni. Dogodki – predavanja, delavnice in projekcije filmov, pa se ne bodo odvijali samo v Ljubljani, pač pa tudi še v šestih slovenskih mestih: Idrija, Koper, Maribor, Miren, Novo mesto, Tolmin.
“Bolečine se bomo lotili s psiholoških aspektov, predstavili tudi klinični pogled nanjo, pogovarjali se bomo o določenih možnostih zdravljenja, o različnih oblikah bolečine…Že sama bolečina je večplasten fenomen, da si težko sploh predstavljamo, kaj vse to predstavlja. Vsi smo jo že občutili, hkrati pa je vsaka unikatna”.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vsako leto tretji teden v marcu prinese teden možganov. Gre za mednarodno akcijo, katere namen je ozaveščanje in izobraževanje laične in strokovne javnosti o delovanju in pomenu tega našega čudovitega organa. Sinapsa, slovensko društvo za nevroznanost, teden možganov organizira od leta 2004, že zadnjih deset let pa so bili dogodki tematsko obarvani. Tudi letos ni nič drugače. Tema je sicer na prvi pogled morda boleča, a zato nič manj vabljiva, zanimiva in velikokrat tudi osupljiva. Pred otvoritvijo tedna možganov, ki bo danes ob 16h, je Mojca Delač na pogovor povabila vodji organizacijske ekipe.
Letos je v ospredju Tedna možganov bolečina, kompleksen fenomen, ki se dotakne vseh plati našega obstoja
V radijskem studiu sta nas obiskali vodji projektne skupine Tedna možganov in organizacije Vesna van Midden in Sara Fabjan.
“Na začetku vsakega šolskega leta se zberemo predstavniki naše ekipe in “brainstormamo”, kateri fenomen je takšen, da mu lahko namenimo cel teden. Letos smo si izbrali bolečino in vsi smo se strinjali, da je to fenomen, ki ga lahko obdelamo iz toliko različnih aspektov, da mu res lahko posvetimo cel teden”.
Ekipa “Gub”, ki je del Sinapse, Slovenskega društva za nevroznanost, zdaj šteje že skoraj petdeset članov in kot sta povedali vodji letošnjega tedna možganov, sta nanje zelo ponosni. Dogodki – predavanja, delavnice in projekcije filmov, pa se ne bodo odvijali samo v Ljubljani, pač pa tudi še v šestih slovenskih mestih: Idrija, Koper, Maribor, Miren, Novo mesto, Tolmin.
“Bolečine se bomo lotili s psiholoških aspektov, predstavili tudi klinični pogled nanjo, pogovarjali se bomo o določenih možnostih zdravljenja, o različnih oblikah bolečine…Že sama bolečina je večplasten fenomen, da si težko sploh predstavljamo, kaj vse to predstavlja. Vsi smo jo že občutili, hkrati pa je vsaka unikatna”.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov