Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije "motoristi". Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti. Več o akciji Jure Čepin.
Agencija za varnost prometa in policija o varni vožnji pred začetkom motoristične sezone
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije “motoristi”. Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti.
Statistika in izkušnje preteklih let namreč kažejo, da se največ nesreč zgodi prav ob začetku in koncu motoristične sezone, ko vozne razmere niso ustrezne, motoristi pa svoje sposobnosti pogosto precenijo, svari direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov.
“Na začetku se vsem mudi, ko vidijo sonček, da zapeljejo motor ven, ob koncu sezone pa želijo prevoziti še kakšen kilometer, kljub temu da je zunaj že mraz oziroma slabo vreme. Tudi kot motorist bi kolege opozoril, naj ne podcenjujejo voznih razmer, saj so te še vedno slabe, po drugi strani pa naj ne precenjujejo svojih sposobnosti, saj nekaj mesecev nismo vozili, občutki niso pravi, nekaj kilometrov je treba narediti, da se ogreje ne samo motor, pač pa tudi naše telo.”
Lani se je na naših cestah pripetilo 941 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil, kar je 14 odstotkov manj kot v letu 2017. Manj je bilo tudi smrtnih žrtev, in sicer 18 – 16 motoristov in dva mopedista. Med huje telesno poškodovanimi se je delež zmanjšal za 13 odstotkov (iz 204 na 177), število lažje telesno poškodovanih pa za 15 odstotkov (iz 618 na 524). Sicer pa je lani po številu smrtnih žrtev izstopal predvsem mesec september, ko je bilo smrtnih žrtev 8 oz. kar 44 % vseh umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2018. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije izpostavlja nekaj skupnih značilnosti motorističnih nesreč.
“Nesreče se najpogosteje dogajajo med vikendi v popoldanskem času, to so nesreče, v katerih beležimo največje število smrtnih žrtev. Dogajajo se mlajšim voznikom, do 24 let, glavni vzrok pa je neprilagojena hitrost pri motoristih, med preostalimi vozniki pa neupoštevanje pravil o prednosti. Nesreče se največkrat dogajajo na regionalnih cestah, ki so med vozniki motornih koles najbolj priljubljene.”
Policija bo v času nacionalne akcije do konca meseca opravljala poostren nadzor in pregledala prometno infrastrukturo ter na morebitne nepravilnosti opozorila vzdrževalce in upravljalce cest. Pri nacionalni akciji bo poleg agencije in policije sodelovala tudi Zveza moto klubov Slovenije, kjer pozivajo vse deležnike v prometu, naj na svojem področju naredijo največ, kar se da, da do prometnih nesreč ne bo prihajalo. Predsednik zveze Leopold Pungerčar poudarja:
“Udeleženci v prometu naj bodo strpni in uvidevni do motoristov, vzdrževalne službe naj dobro opravijo svoje delo, motoristi pa naj vožnjo motornega kolesa prilagodijo svojim sposobnostim in prometnim predpisom”.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije "motoristi". Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti. Več o akciji Jure Čepin.
Agencija za varnost prometa in policija o varni vožnji pred začetkom motoristične sezone
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije “motoristi”. Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti.
Statistika in izkušnje preteklih let namreč kažejo, da se največ nesreč zgodi prav ob začetku in koncu motoristične sezone, ko vozne razmere niso ustrezne, motoristi pa svoje sposobnosti pogosto precenijo, svari direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov.
“Na začetku se vsem mudi, ko vidijo sonček, da zapeljejo motor ven, ob koncu sezone pa želijo prevoziti še kakšen kilometer, kljub temu da je zunaj že mraz oziroma slabo vreme. Tudi kot motorist bi kolege opozoril, naj ne podcenjujejo voznih razmer, saj so te še vedno slabe, po drugi strani pa naj ne precenjujejo svojih sposobnosti, saj nekaj mesecev nismo vozili, občutki niso pravi, nekaj kilometrov je treba narediti, da se ogreje ne samo motor, pač pa tudi naše telo.”
Lani se je na naših cestah pripetilo 941 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil, kar je 14 odstotkov manj kot v letu 2017. Manj je bilo tudi smrtnih žrtev, in sicer 18 – 16 motoristov in dva mopedista. Med huje telesno poškodovanimi se je delež zmanjšal za 13 odstotkov (iz 204 na 177), število lažje telesno poškodovanih pa za 15 odstotkov (iz 618 na 524). Sicer pa je lani po številu smrtnih žrtev izstopal predvsem mesec september, ko je bilo smrtnih žrtev 8 oz. kar 44 % vseh umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2018. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije izpostavlja nekaj skupnih značilnosti motorističnih nesreč.
“Nesreče se najpogosteje dogajajo med vikendi v popoldanskem času, to so nesreče, v katerih beležimo največje število smrtnih žrtev. Dogajajo se mlajšim voznikom, do 24 let, glavni vzrok pa je neprilagojena hitrost pri motoristih, med preostalimi vozniki pa neupoštevanje pravil o prednosti. Nesreče se največkrat dogajajo na regionalnih cestah, ki so med vozniki motornih koles najbolj priljubljene.”
Policija bo v času nacionalne akcije do konca meseca opravljala poostren nadzor in pregledala prometno infrastrukturo ter na morebitne nepravilnosti opozorila vzdrževalce in upravljalce cest. Pri nacionalni akciji bo poleg agencije in policije sodelovala tudi Zveza moto klubov Slovenije, kjer pozivajo vse deležnike v prometu, naj na svojem področju naredijo največ, kar se da, da do prometnih nesreč ne bo prihajalo. Predsednik zveze Leopold Pungerčar poudarja:
“Udeleženci v prometu naj bodo strpni in uvidevni do motoristov, vzdrževalne službe naj dobro opravijo svoje delo, motoristi pa naj vožnjo motornega kolesa prilagodijo svojim sposobnostim in prometnim predpisom”.
Kot smo že poročali, so se volkovi vrnili tudi na predalpsko in alpsko območje Slovenije, kjer jih ni bilo od 50. let prejšnjega stoletja. Pojavljajo se napadi na domače živali na pašnikih, prebivalci podeželja se bojijo za svojo varnost, saj da so volkovi izgubili strah pred človekom. Zato je več občin vložilo vlogo za izredni odstrel volka, civilne iniciative pa so to podprle z 2900 podpisi. Po drugi strani je v javnosti zaznati tudi očitke, da rejci ne storijo dovolj za zaščito svojih živali. Kako rejci varujejo svoje živali in kaj jim svetujejo strokovnjaki?
V zadnjem času je med žrtvami prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, največ žrtev iz starostne skupine nad petdeset let. Družba in okolje nas spodbujata, da ostajamo tudi pri tej starosti aktivni kot da bi bili stari trideset let. Zato se tudi moški na motorju obnašajo drugače kot bi se, če bi živeli in se obnašali primerno svojim letom. V motociklističnem svetu se je v zadnjih letih zgodila tudi revolucija, saj velika podjetja zaznavajo upad zanimanja za vožnjo z motorji pri mlajših moških in dekletih. Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvijalec vsebin trajnostne mobilnosti z Inštituta za civilizacijo in kulturo, se sprašuje, zakaj so izkušeni in zreli motoristi pripravljeni ogroziti svoje življenje pri petdesetih, ko pa bi se morali na motor usesti zaradi veselja in sprostitve.
S strokovnjakom za civilno letalstvo direktorjem Letališča Portorož Robertom Krajncem se je možnih scenarijih pogovarjala Lucija Fatur.
Po poskusu umora sodnice v Mariboru so splet hkrati preplavili izrazi odobravanja take brutalnosti in pozivi proti sovražnosti. Ta primer sicer ne spada v strogo opredelitev sovražnega govora, saj ne gre za govor o marginalni skupini ljudi, je pa pokazatelj snežne kepe, ki se lahko zvali po družbenih omrežjih. O tem, kako jo ustaviti, je bil danes govor na posvetu, ki ga je organizirala točka za prijavo Spletno oko na Fakulteti za družbene vede. Med drugim smo slišali, da je evropska zakonodaja pri tem še najboljša - čeprav precej zaostaja za tehnološkim napredkom. Stroka pa je predvsem vplivneže pozvala, naj razmislijo, preden kliknejo "objavi".
Na letošnji kolesarski dirki Po Sloveniji bo med devetnajstimi sodelujočimi ekipami tokrat ena, prav posebna. Prvič se jo bo udeležila ekipa “Team Novo Nordisk” iz Združenih držav Amerike. Njihova posebnost je, da imajo vsi tekmovalci sladkorno bolezen. Ob tekmovanju je njihov namen tudi ozaveščanje. Govorijo o preventivi in ljudi spodbujajo, da je tudi življenje s sladkorno boleznijo lahko aktivno in s tem kakovostno. Pridružujejo se kampanji "Imam sladkorno, a sladkorna nima mene." #DarujemKilometre Foto: Iztok Konc. Na fotografiji kolesari slovenski ambasador kampanje profesionalni športnik Vid.
Puščave pokrivajo med 18 in 20 % kopnega na Zemlji. Nastanejo zaradi pomanjkanja vodnih virov. Uradna definicija pravi, da je puščava tam, kjer je na letni ravni količina padavin oz. dežja le od okoli 150 do 200 mm. Več o puščavah nam je povedala dr. Andreja Sušnik, vodja oddelka za agrometeorologijo na ARSU.
V Sloveniji imamo trenutno dve veliki vetrni elektrarni, kar je bistveno manj od sosednjih držav. Večje investicije so doslej naletele na nasprotovanje pri umeščanju v prostor.
Načrti Merklove, rast najemnin v mestu in nočna mora v podobi nedokončanega berlinskega letališča.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kar nekaj požarov je izbruhnilo v zadnjih 24 urah po Sloveniji: v Trnovljah pri Celju, na deponiji odpadnega materiala v občini Ruše in v tovarni v Podskrajniku pri Cerknici. Tja se je danes odpravil tudi premier Marjan Šarec in si ogledal pogorišče obrata Fragmata, kjer je sinoči zagorelo – vsaj take so prve ocene – na mlinu za repromaterial, požar pa je izbruhnil na glavnem stroju, ki proizvaja plošče stirodur. Kakšne so potencialne nevarnosti razlaga prof. dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana.
Projekt ZaVse/4ALL - za družbo brez diskriminacije - je namenjen zmanjševanju težav na področju enakih možnosti in diskriminacije ranljivih skupin. Med te skupine sodijo Romi, istospolno usmerjeni, begunci, socialno šibkejši in invalidi. S projektom želijo izboljšati ozaveščenost nevladnih organizacij o pomenu enakopravnosti, saj so prav nevladne organizacije pogosto prve v stiku z diskriminiranimi. Poleg razumevanja, kdaj gre za diskriminacijo, želijo okrepiti zavest o možnostih za njeno preprečevanje in varovanje najbolj izpostavljenih skupin v Sloveniji. Vodja in koordinator projekta je Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, v njem pa sodelujejo še Slovenska filantropija in Zavod Vozim. 32 letni Nino Bategelj iz Ljubljane kljub invalidnosti živi polno življenje. Ukvarja se s športom, zadnje leto in pol tudi s paraplesom. V projektu Za vse - družba brez diskriminacije sodeluje preko zavoda Vozim. Svoje življenje je opisal Enisi Brizani, v studiu Prvega pa smo gostili Karla Destovnika, predsednika Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, ki je tudi vodja in koordinator projekta ZaVse/4ALL.
Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča si prizadevajo za zagotavljanje ustreznih pogojev za izvajanje in razvoj rehabilitacije, saj le tako lahko ponudijo pacientom učinkovito oskrbo in jim tako pomagajo, da se lahko vrnejo v aktivno življenje. Danes so predali v uporabo nove prostore dveh oddelkov: oddelek za rehabilitacijo pacientov po amputaciji in oddelek za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji. Gre za največjo naložbo v URI Soča v zadnjih 20 letih, ki pomeni dolgoročno infrastrukturno ureditev izvajanja rehabilitacije za paciente s področja travmatologije. Prispevek Petre Medved.
Slovenija je v letu 2017 zabeležila malo manj kot 3-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov glede na leto prej – a gre le za emisije iz netrgovalnega sektorja. Tako kažejo podatki takoimenovanega Podnebnega ogledala, poročila o okoljskih kazalnikih, ki ga pripravlja Institut Jožef Stefan. Problematičen ostaja zlasti sektor prometa, kjer so se emisije med letoma 2005 in 2017 povečale za 25 odstotkov. Tudi celokupni izpusti so se po podatkih Agencije za okolje leta 2017 sicer zmanjšali – a le za 1,3 odstotka. Prispevek je pripravila Erna Strniša.
Predstavljamo posebno kampanjo z naslovom Polepšajmo jesen, ki jo izvajata dve prostovoljni organizaciji: Ustanova za pomoč ogroženim Državljani sveta in Društvo za pomoč ranljivim skupinam prebivalstva UP-ornik. Jeseni bodo vsaj 1000 upokojencem in upokojenkam omogočili, da si bodo po lastni izbiri v družbi ogledali operno, gledališko ali plesno predstavo, obiskali kino, koncert, galerijo, muzej, si privoščili malo razvajanja pri frizerju ali v kozmetičnem salonu ali kaj podobnega. Številni starejši v Sloveniji si namreč zaradi socialne ogroženosti ne morejo privoščiti kulturnih dobrin, sprostitve, družabnosti in zabave. Ne samo materialno pomanjkanje - tudi osamljenost pa je tista, ki dokazano močno vpliva na zdravje starejših.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prepoznala delo slovenske neprofitne organizacije oz. mladinske zveze Brez Izgovora na področju kajenja med mladimi, zato jim bo danes v Bruslju podelila nagrado za prispevek k razvoju tobačne kontrole na globalnem nivoju. Malo po 14h sta predstavnika organizacije priletela v Bruselj. Še pred njunim odhodom pa je Darja Pograjc govorila z ustanoviteljem organizacije Janom Pelozo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zadnjih petih let je temperatura morja na slovenski obali od 1. maja do začetka junija podobno linearno naraščala do okrog 23, 24 stopinj Celzija. Letos je bilo drugače.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakaj se študenti za delo sploh odločijo? Razlogi so seveda različni. Nekateri si želijo pridobiti nove izkušanje, ki bi jim pomagale pri kasnejšem iskanju zaposlitve; nekateri delajo, da si lahko privoščijo želene prostočasne aktivnosti; spet drugi so si delo primorani poiskati. Mednje spadajo tisti, ki zasluženi denar porabijo za plačilo stroškov študija in življenjskih potrebščin; nekateri med njimi vzdržujejo tudi preostale družinske člane. Kar tretjina študentov brez študentskega dela sploh ne bi mogla študirati. Več v prispevku, ki sta ga pripravili Urška Valjavec in Katja Podgoršek.
Neveljaven email naslov