Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije "motoristi". Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti. Več o akciji Jure Čepin.
Agencija za varnost prometa in policija o varni vožnji pred začetkom motoristične sezone
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije “motoristi”. Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti.
Statistika in izkušnje preteklih let namreč kažejo, da se največ nesreč zgodi prav ob začetku in koncu motoristične sezone, ko vozne razmere niso ustrezne, motoristi pa svoje sposobnosti pogosto precenijo, svari direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov.
“Na začetku se vsem mudi, ko vidijo sonček, da zapeljejo motor ven, ob koncu sezone pa želijo prevoziti še kakšen kilometer, kljub temu da je zunaj že mraz oziroma slabo vreme. Tudi kot motorist bi kolege opozoril, naj ne podcenjujejo voznih razmer, saj so te še vedno slabe, po drugi strani pa naj ne precenjujejo svojih sposobnosti, saj nekaj mesecev nismo vozili, občutki niso pravi, nekaj kilometrov je treba narediti, da se ogreje ne samo motor, pač pa tudi naše telo.”
Lani se je na naših cestah pripetilo 941 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil, kar je 14 odstotkov manj kot v letu 2017. Manj je bilo tudi smrtnih žrtev, in sicer 18 – 16 motoristov in dva mopedista. Med huje telesno poškodovanimi se je delež zmanjšal za 13 odstotkov (iz 204 na 177), število lažje telesno poškodovanih pa za 15 odstotkov (iz 618 na 524). Sicer pa je lani po številu smrtnih žrtev izstopal predvsem mesec september, ko je bilo smrtnih žrtev 8 oz. kar 44 % vseh umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2018. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije izpostavlja nekaj skupnih značilnosti motorističnih nesreč.
“Nesreče se najpogosteje dogajajo med vikendi v popoldanskem času, to so nesreče, v katerih beležimo največje število smrtnih žrtev. Dogajajo se mlajšim voznikom, do 24 let, glavni vzrok pa je neprilagojena hitrost pri motoristih, med preostalimi vozniki pa neupoštevanje pravil o prednosti. Nesreče se največkrat dogajajo na regionalnih cestah, ki so med vozniki motornih koles najbolj priljubljene.”
Policija bo v času nacionalne akcije do konca meseca opravljala poostren nadzor in pregledala prometno infrastrukturo ter na morebitne nepravilnosti opozorila vzdrževalce in upravljalce cest. Pri nacionalni akciji bo poleg agencije in policije sodelovala tudi Zveza moto klubov Slovenije, kjer pozivajo vse deležnike v prometu, naj na svojem področju naredijo največ, kar se da, da do prometnih nesreč ne bo prihajalo. Predsednik zveze Leopold Pungerčar poudarja:
“Udeleženci v prometu naj bodo strpni in uvidevni do motoristov, vzdrževalne službe naj dobro opravijo svoje delo, motoristi pa naj vožnjo motornega kolesa prilagodijo svojim sposobnostim in prometnim predpisom”.
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije "motoristi". Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti. Več o akciji Jure Čepin.
Agencija za varnost prometa in policija o varni vožnji pred začetkom motoristične sezone
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije “motoristi”. Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti.
Statistika in izkušnje preteklih let namreč kažejo, da se največ nesreč zgodi prav ob začetku in koncu motoristične sezone, ko vozne razmere niso ustrezne, motoristi pa svoje sposobnosti pogosto precenijo, svari direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov.
“Na začetku se vsem mudi, ko vidijo sonček, da zapeljejo motor ven, ob koncu sezone pa želijo prevoziti še kakšen kilometer, kljub temu da je zunaj že mraz oziroma slabo vreme. Tudi kot motorist bi kolege opozoril, naj ne podcenjujejo voznih razmer, saj so te še vedno slabe, po drugi strani pa naj ne precenjujejo svojih sposobnosti, saj nekaj mesecev nismo vozili, občutki niso pravi, nekaj kilometrov je treba narediti, da se ogreje ne samo motor, pač pa tudi naše telo.”
Lani se je na naših cestah pripetilo 941 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil, kar je 14 odstotkov manj kot v letu 2017. Manj je bilo tudi smrtnih žrtev, in sicer 18 – 16 motoristov in dva mopedista. Med huje telesno poškodovanimi se je delež zmanjšal za 13 odstotkov (iz 204 na 177), število lažje telesno poškodovanih pa za 15 odstotkov (iz 618 na 524). Sicer pa je lani po številu smrtnih žrtev izstopal predvsem mesec september, ko je bilo smrtnih žrtev 8 oz. kar 44 % vseh umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2018. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije izpostavlja nekaj skupnih značilnosti motorističnih nesreč.
“Nesreče se najpogosteje dogajajo med vikendi v popoldanskem času, to so nesreče, v katerih beležimo največje število smrtnih žrtev. Dogajajo se mlajšim voznikom, do 24 let, glavni vzrok pa je neprilagojena hitrost pri motoristih, med preostalimi vozniki pa neupoštevanje pravil o prednosti. Nesreče se največkrat dogajajo na regionalnih cestah, ki so med vozniki motornih koles najbolj priljubljene.”
Policija bo v času nacionalne akcije do konca meseca opravljala poostren nadzor in pregledala prometno infrastrukturo ter na morebitne nepravilnosti opozorila vzdrževalce in upravljalce cest. Pri nacionalni akciji bo poleg agencije in policije sodelovala tudi Zveza moto klubov Slovenije, kjer pozivajo vse deležnike v prometu, naj na svojem področju naredijo največ, kar se da, da do prometnih nesreč ne bo prihajalo. Predsednik zveze Leopold Pungerčar poudarja:
“Udeleženci v prometu naj bodo strpni in uvidevni do motoristov, vzdrževalne službe naj dobro opravijo svoje delo, motoristi pa naj vožnjo motornega kolesa prilagodijo svojim sposobnostim in prometnim predpisom”.
Zveza prijateljev mladine v sodelovanjih s svojimi področnimi društvi organizira brezplačno letovanje za otroke stare od pet do 17 let z območij prizadetih v poplavah. Zaenkrat bo to možno v Dolenjskih toplicah, iščejo pa tudi proste termine na obali. Katja Arhar se je o tem pogovarjala z generalno sekretarko ZPMS Bredo Krašna.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
Neveljaven email naslov