Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije "motoristi". Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti. Več o akciji Jure Čepin.
Agencija za varnost prometa in policija o varni vožnji pred začetkom motoristične sezone
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije “motoristi”. Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti.
Statistika in izkušnje preteklih let namreč kažejo, da se največ nesreč zgodi prav ob začetku in koncu motoristične sezone, ko vozne razmere niso ustrezne, motoristi pa svoje sposobnosti pogosto precenijo, svari direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov.
“Na začetku se vsem mudi, ko vidijo sonček, da zapeljejo motor ven, ob koncu sezone pa želijo prevoziti še kakšen kilometer, kljub temu da je zunaj že mraz oziroma slabo vreme. Tudi kot motorist bi kolege opozoril, naj ne podcenjujejo voznih razmer, saj so te še vedno slabe, po drugi strani pa naj ne precenjujejo svojih sposobnosti, saj nekaj mesecev nismo vozili, občutki niso pravi, nekaj kilometrov je treba narediti, da se ogreje ne samo motor, pač pa tudi naše telo.”
Lani se je na naših cestah pripetilo 941 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil, kar je 14 odstotkov manj kot v letu 2017. Manj je bilo tudi smrtnih žrtev, in sicer 18 – 16 motoristov in dva mopedista. Med huje telesno poškodovanimi se je delež zmanjšal za 13 odstotkov (iz 204 na 177), število lažje telesno poškodovanih pa za 15 odstotkov (iz 618 na 524). Sicer pa je lani po številu smrtnih žrtev izstopal predvsem mesec september, ko je bilo smrtnih žrtev 8 oz. kar 44 % vseh umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2018. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije izpostavlja nekaj skupnih značilnosti motorističnih nesreč.
“Nesreče se najpogosteje dogajajo med vikendi v popoldanskem času, to so nesreče, v katerih beležimo največje število smrtnih žrtev. Dogajajo se mlajšim voznikom, do 24 let, glavni vzrok pa je neprilagojena hitrost pri motoristih, med preostalimi vozniki pa neupoštevanje pravil o prednosti. Nesreče se največkrat dogajajo na regionalnih cestah, ki so med vozniki motornih koles najbolj priljubljene.”
Policija bo v času nacionalne akcije do konca meseca opravljala poostren nadzor in pregledala prometno infrastrukturo ter na morebitne nepravilnosti opozorila vzdrževalce in upravljalce cest. Pri nacionalni akciji bo poleg agencije in policije sodelovala tudi Zveza moto klubov Slovenije, kjer pozivajo vse deležnike v prometu, naj na svojem področju naredijo največ, kar se da, da do prometnih nesreč ne bo prihajalo. Predsednik zveze Leopold Pungerčar poudarja:
“Udeleženci v prometu naj bodo strpni in uvidevni do motoristov, vzdrževalne službe naj dobro opravijo svoje delo, motoristi pa naj vožnjo motornega kolesa prilagodijo svojim sposobnostim in prometnim predpisom”.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije "motoristi". Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti. Več o akciji Jure Čepin.
Agencija za varnost prometa in policija o varni vožnji pred začetkom motoristične sezone
Agencija za varnost prometa in policija v ponedeljek začenjata prvi del nacionalne preventivne akcije “motoristi”. Z njo želi opozoriti motoriste, naj ne podcenjujejo voznih razmer, vse ostale udeležence v prometu pa pozvati k strpni in preudarni vožnji ter dodatni previdnosti na cesti.
Statistika in izkušnje preteklih let namreč kažejo, da se največ nesreč zgodi prav ob začetku in koncu motoristične sezone, ko vozne razmere niso ustrezne, motoristi pa svoje sposobnosti pogosto precenijo, svari direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov.
“Na začetku se vsem mudi, ko vidijo sonček, da zapeljejo motor ven, ob koncu sezone pa želijo prevoziti še kakšen kilometer, kljub temu da je zunaj že mraz oziroma slabo vreme. Tudi kot motorist bi kolege opozoril, naj ne podcenjujejo voznih razmer, saj so te še vedno slabe, po drugi strani pa naj ne precenjujejo svojih sposobnosti, saj nekaj mesecev nismo vozili, občutki niso pravi, nekaj kilometrov je treba narediti, da se ogreje ne samo motor, pač pa tudi naše telo.”
Lani se je na naših cestah pripetilo 941 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil, kar je 14 odstotkov manj kot v letu 2017. Manj je bilo tudi smrtnih žrtev, in sicer 18 – 16 motoristov in dva mopedista. Med huje telesno poškodovanimi se je delež zmanjšal za 13 odstotkov (iz 204 na 177), število lažje telesno poškodovanih pa za 15 odstotkov (iz 618 na 524). Sicer pa je lani po številu smrtnih žrtev izstopal predvsem mesec september, ko je bilo smrtnih žrtev 8 oz. kar 44 % vseh umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v letu 2018. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije izpostavlja nekaj skupnih značilnosti motorističnih nesreč.
“Nesreče se najpogosteje dogajajo med vikendi v popoldanskem času, to so nesreče, v katerih beležimo največje število smrtnih žrtev. Dogajajo se mlajšim voznikom, do 24 let, glavni vzrok pa je neprilagojena hitrost pri motoristih, med preostalimi vozniki pa neupoštevanje pravil o prednosti. Nesreče se največkrat dogajajo na regionalnih cestah, ki so med vozniki motornih koles najbolj priljubljene.”
Policija bo v času nacionalne akcije do konca meseca opravljala poostren nadzor in pregledala prometno infrastrukturo ter na morebitne nepravilnosti opozorila vzdrževalce in upravljalce cest. Pri nacionalni akciji bo poleg agencije in policije sodelovala tudi Zveza moto klubov Slovenije, kjer pozivajo vse deležnike v prometu, naj na svojem področju naredijo največ, kar se da, da do prometnih nesreč ne bo prihajalo. Predsednik zveze Leopold Pungerčar poudarja:
“Udeleženci v prometu naj bodo strpni in uvidevni do motoristov, vzdrževalne službe naj dobro opravijo svoje delo, motoristi pa naj vožnjo motornega kolesa prilagodijo svojim sposobnostim in prometnim predpisom”.
Polovica rezultatov meritev športnovzgojnega kartona v šolah je že znanih, v njih pa so se potrdile bojazni športnih strokovnjakov, na katere so opozarjali že zadnji dve leti – upad gibalnih sposobnosti, gibljivosti, moči in eksplozivnosti osnovnošolcev je bil v prvih dveh koronskih letih zelo visok, po tem zadnjem, sicer nekoliko bolj normalnem letu, pa so še vedno 10 % pod nivojem, kakršnega so dosegali pred epidemijo covida. Letošnje meritve dajejo tri ključna sporočila, sporočajo strokovnjaki, ki jih analizirajo. Prvič, šole se ne smejo več zapirati. Drugič, otroci in starši ne bodo zmogli sami stanja fizične pripravljenosti in učinkovitosti otrok vrniti na raven pred epidemijo. In tretjič, potrebna je medgeneracijska solidarnost – da tokrat pomagamo in vlagamo v otroke in mlade. Dobra rešitev bi bila že ena ura športa na dan v šolah, znane so tudi druge ideje in rešitve so znane že dalj časa, prav tako ocena stroškov, več pa v pogovoru s sogovornikoma iz Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. To sta dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojnega kartona, in dr. Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine Slofit.
Ob 13.15 je bil na Kolodvorski ulici pred Televizijo Slovenija zbor stavkajočih novinarjev javne medijske hiše. Pridružilo se jim je tudi nekaj občanov in tudi nasprotniki stavke, ki so menili, da bi morali novinarji nazaj na delovna mesta. Med njimi so bili tudi t.i. nasprotniki cepljenja, ki so bili nezadovoljni z neodvisnostjo poročanja v času epidemije.
O razlogih za stavko pod vodstvom koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija smo se pogovarjali s Sašo Krajncem, voditeljem TV dnevnika, zaposlenim v informativnem programu TV Slovenija. Poudarja, da zaposleni odhajajo, da so tisti, ki ostajajo preobremenjeni in da so spremembe, ki so jih uvedli čez noč, premalo domišljene. Ukinili so paradne oddaje in zdaj, ko gledalci pogledajo TV spored, sploh ne vedo, kaj naj pričakujejo.
S svetovnim dnevom čebel se je začel tudi teden slovenskih naravnih parkov. Gre za teden, v katerem se narodni parki po Sloveniji še bolj odprejo in povabijo javnost na posebej za to pripravljene dogodke. Ta teden bo torej poln priložnosti za izlete po Sloveniiji, dogodki ob tem tednu so nekateri plačljivi, drugi brezplačni. Več v pogovoru z Evo Šabec Korbar, strokovno sodelavko Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Depojih državnih muzejev v Pivki odpirajo razstavo o pomenu geodezije v vsakdanjem življenju in njenem razvoju skozi čas
Na nedavnem gastronomskem festivalu Weekend Food Festival v Rovinju je veliko pozornosti pritegnil verjetno najbolj prepoznavni chef med Italijani Massimo Bottura, saj vodi s tremi Michelinovimi zvezdicami nagrajeno restavracijo Osterio Francescana v Modeni v Italiji, ki se je kar dvakrat znašla na vrhu 50 najboljših restavracij sveta. Oznaka, da je zvezdnik, nikakor ni pretirana, to je na svoje oči videla tudi Tina Lamovšek. Namreč, ko je Massimo Bottura končal pogovor na odru Weekend Food Festivala, se je chef komajda prerinil naprej, saj so se vsi želeli fotografirati z njim. A čeprav Massimo ni bil na voljo novinarjem za daljši pogovor, je Tini Lamovšek vseeno uspelo ujeti ga za nekaj kratkih minut.
Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.
Študenti, nastanjeni v študentskem domu Akademski kolegij, so znova prejeli obvestilo, da se bodo morali do začetka novega študijskega leta najverjetneje izseliti iz doma. Mestna občina Ljubljana, ki je lastnica objekta, ima namreč z zgradbo drugačne načrte. Z izselitvijo 190 študentov bi se tako dodatno poslabšala situacija študentskih nastanitev. Na območju Ljubljane bi za normalno bivanje vseh upravičenih do študentskega doma namreč že zdaj potrebovali 10 odstotkov postelj več. Medtem pa od Študentskih domov Ljubljana in ljubljanske mestne občina ni jasnih odgovorov na vprašanje, kako bo za študente poskrbljeno.
Urgentna in gorska medicina sta tesno povezani, znanje in odzivni čas pa sta odločilna pri reševanju življenj. Helikopterska nujna medicinska pomoč še vedno nima namenskega helikopterja, ki bi reševal življenja. Zdaj to delo izmenjaje opravljata posadki policijskega in vojaškega helikopterja. Pomembno pa je tudi utečeno delo urgentnih ekip in HNMP. ki svoja znanja nenehno izpolnjujejo in nadgrajujejo.
Današnji Svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe praznujemo zato, da bi pripomogli k ozaveščanju pri uporabi interneta ter drugih informacijskih in komunikacijskih tehnologij za premostitev digitalnega razkoraka. V Sloveniji je bilo julija lani več kot petina vseh prebivalcev starih 65 let ali več. In prav ta del prebivalstva lahko postane žrtev t. i. digitalnega razkoraka, saj so številni nevešči uporabe interneta, veliko pa je tudi takšnih, ki se z njim še nikoli niso srečali.
Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu družin vam v poslušanje ponujamo reprizo pogovora z redno profesorico dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo, vodjo mednarodnega študija socialnega dela v Berlinu in avtorice številnih znanstvenih besedil, ki je pred kratkim izdala tudi knjigo z naslovom Družinski priročnik, v kateri predstavlja tako zgodovino kot raznolikost družin danes ter razkrije marsikateri mit o družinah, ki še vedno kroji zmotna prepričanja ter predsodke v naši družbi. Profesorico dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
Dragocen stik z deželo in ljudmi, raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kenda. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah.
Pri nas še vedno odmeva včerajšnja delovna nesreča v kočevskem podjetju Melamin, ki izdeluje smole za papirno in gradbeno industrijo ter impregnirane dekorativne papirje za pohištveno industrijo. Tragična bilanca najhujše delovne nesreče v samostojni Sloveniji je 5 smrtnih žrtev, dva huje opečena se zdravita v ljubljanskem Kliničnem centru. Kot je povedal direktor Melamina Srečko Štefanič se je nesreča zgodila zaradi človeške napake pri pretakanju epiklor-hidrina, česar pa kriminalisti še niso potrdili. Za nekaj pojasnil glede te nesreče smo zaprosili Barbaro Novosel z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Center IRIS in njegove partnerske ustanove so pred petimi leti združili moči in pripravili projekt spodbujanja socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, ki poteka do letošnjega septembra. Projekt otrokom in mladim pomaga pri njihovem opolnomočenju. Z različnimi dejavnostmi, delavnicami in dogodki jim nudi možnost pridobitve kompetenc in izkušenj. S tem jih pripravi na samostojnost predvsem na prelomnicah njihovega odraščanja. Za mlade organizatorji pripravljajo različna praktična usposabljanja za pridobitev delovnih izkušenj. Kmalu jim bo na voljo prilagojen turistični vodič po Ljubljani, ki jim bo omogočil več samostojnosti. Eden pomembnejših dosežkov projekta je tudi spletno orodje Odprtogled, namenjeno povezovanju na državni ravni. Delovne izkušnje so mladi pridobivali tudi na dogodku Prostor za vse. Na sejmu so onujali različne ročno izdelane izdelke, obiskovalci pa so na stojnicah lahko preizkusili tudi interaktivna orodja.
Z novinarske konference o požaru v kočevskem Melaminu o do zdaj znanih informacijah poroča dopisnik Radia Slovenija Jože Žura.
Obdobje epidemije in samoizolacije je marsikoga postavljalo pred vrsto izzivov, predvsem psiholoških. Na Prvem programu ste tako lahko poslušali oddajo Samoumiritev, ki je v več kot 100 delih ponujala praktične vaje za dobro počutje in duševno zdravje. Te so sedaj zbrane v istoimenski knjigi, ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija. Priročnik opisuje številne pristope in metode za samoumiritev, kot na primer avtogeni trening, vizualizacijo narave, ponavljanje gesla, mantre ali molitve ter poslušanje glasbe in zapomnitev inspirativne poezije. Knjiga je bila predstavljena tudi javnosti v ljubljanski Cukrarni.
Strokovnjaki s področja prostorskega načrtovanja in varstva okolja so včeraj na Roberta Goloba, najverjetnejšega mandatarja, naslovili odprto pismo, v katerem ga seznanjajo s pomenom prostorskega načrtovanja za uveljavljanje razvojne paradigme, ki spoštuje ljudi, zagotavlja visoko kakovost bivanja, krepi kulturo prostora in prostorsko identiteto ter gospodarstvu omogoča trajnostni razvoj. Kot so zapisali, je nujno spremeniti dosedanjo prakso na področju urejanja prostora, da bomo kot napredna družba dosegli cilje zelenega preboja. Prostor in njegovo načrtovanje (v to sta zajeta tako varovanje okolja kot razvoj) sta v zadnjih desetletjih doživela eno največjih degradacij, zato so potrebne korenite spremembe. Dolžnost države je, da artikulira in brani javni interes na področju razvoja in varstva prostora ter vodi aktivno in celovito politiko prostorskega načrtovanja. Z docentko Darjo Matjašec se je o tem pogovarjal Miha Žorž.
Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.
Neveljaven email naslov