Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekateri poklici so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija. Mednje lahko prištejemo telefonistke, ročnega stavca in dežnikarja. O znanjih, ki so se ali se še izgubljajo z izginjanjem določenih poklicev, več v Nedeljskem jutru na Prvem, ki ga je pripravila in vodila Darja Pograjc.
O delu telefonistk v ročni centrali, obrtniškem znanju ročnega stavljenja in dežnikarstvu, ki počasi izginja
Od pobiralcev kegljev, prižigalcev luči javne razsvetljave do dostavljavcev mleka, peric, ročnih stavcev in celo videotekarjev – to je samo nekaj poklicev, ki jih danes ni več. Nekateri so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija.
Poklic se je uveljavil, ko so se ob koncu 19. stoletja pojavile ročne telefonske centrale, ki so jih kraji imeli na svojih poštnih uradih. Luka Štepec, muzejski sodelavec, zaposlen v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, razloži, da so t. i. induktorske telefone povezali na centralni telefon oz. ročno telefonsko centralo: “Ko si klical s tem starim telefonom, si najprej pozvonil na pošti, kjer so se ti javili. Njim si moral povedati, koga želiš poklicati, oni so te pa prevezali naprej.”
To je bil poklic, tipičen predvsem za mlada dekleta. Iskalo se je namreč delovno silo s preimerno izobrazbo, z znanjem jezikov. Táko, ki je bila šolana v lepem vedenju in primerni komunikaciji. Iskalo se je prijazne, ustrežljive ljudi, zato se je najprej začelo zaposlovati dekleta iz revnih meščanskih in plemiških družin, pozneje dekleta iz delavskega razreda.
Čeprav so telefonistke slabo plačevali in da so se pogosto soočile z diskriminatornimi pogoji dela, je poklic prispeval k emancipaciji – obstajal je namreč v času, ko je bilo žensko delo tabu.
Poleg dežnikarstva Jenko na Prešernovi ulici v Kranju popravljalnico dežnikov najdemo še v Trubarjevi ulici v Ljubljani. Obrtniško delavnico je od svojega očeta prevzela Marija Lah, ki pravi, da je popravljavec dežnikov “poseben poklic, sestavljen iz finomehanike in šiviljskega poklica.”
Ceneni dežniki so na trg prinesli predvsem veliko smeti, veliko potrošnjo materiala, energije, človeškega dela, v mojem poklicu pa so prinesli drugačne vrste popravila. Dela imam še vedno dovolj, kljub cenenim dežnikom. Ljudje dajo popravit tudi ceneni dežnik, ker ima drugačno vrednost, so ga kupili za spomin, ga dobili za darilo, jim je všeč barva, je priročen in želijo točno tega, ki ga imajo.
Boris Gerbec je izučen ročni stavec, nekoč zaposlen pri Ljudski pravici, danes pa demonstrator v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Srečali smo se na oddelki Grafika, pred nekakšnimi predali, razdeljenimi s prekati, v katerih so bile založene črke. Kako se je ročni stavec znašel med vsemi temi črkami?
V črkovnjaku črke niso zložene po abecednem redu, ampak je bila narejena statistika, katerih črk se največ porabi. V večjih predalih so bile črke, ki se bolj uporabljajo: a, d, m, o, r itn. Da se nastavi format, imaš pomagalo pri stavljenju, signaturo na črki, zaradi katere pravilno obrneš črke v vrstičniku. To je taka majhna vdolbinica na črki.
Danes izbor in oblikovanje črk potekata na računalniških programih. Se pa s tem izgubljajo določena znanja, do česar je Boris Gerbec še posebej kritičen: “Danes pogledaš sestavek … Če bi ga takrat tako postavil, tudi prvega letnika grafične šole ne bi naredil. Danes je v revijah ena vrstica razprta, da je med vsako črko pol milimetra ali pa dva milimetra prostora, druga vrstica je pa stisnjena.”
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nekateri poklici so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija. Mednje lahko prištejemo telefonistke, ročnega stavca in dežnikarja. O znanjih, ki so se ali se še izgubljajo z izginjanjem določenih poklicev, več v Nedeljskem jutru na Prvem, ki ga je pripravila in vodila Darja Pograjc.
O delu telefonistk v ročni centrali, obrtniškem znanju ročnega stavljenja in dežnikarstvu, ki počasi izginja
Od pobiralcev kegljev, prižigalcev luči javne razsvetljave do dostavljavcev mleka, peric, ročnih stavcev in celo videotekarjev – to je samo nekaj poklicev, ki jih danes ni več. Nekateri so izginili zaradi družbenih sprememb, druge je nadomestila ali spremenila tehnologija.
Poklic se je uveljavil, ko so se ob koncu 19. stoletja pojavile ročne telefonske centrale, ki so jih kraji imeli na svojih poštnih uradih. Luka Štepec, muzejski sodelavec, zaposlen v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu, razloži, da so t. i. induktorske telefone povezali na centralni telefon oz. ročno telefonsko centralo: “Ko si klical s tem starim telefonom, si najprej pozvonil na pošti, kjer so se ti javili. Njim si moral povedati, koga želiš poklicati, oni so te pa prevezali naprej.”
To je bil poklic, tipičen predvsem za mlada dekleta. Iskalo se je namreč delovno silo s preimerno izobrazbo, z znanjem jezikov. Táko, ki je bila šolana v lepem vedenju in primerni komunikaciji. Iskalo se je prijazne, ustrežljive ljudi, zato se je najprej začelo zaposlovati dekleta iz revnih meščanskih in plemiških družin, pozneje dekleta iz delavskega razreda.
Čeprav so telefonistke slabo plačevali in da so se pogosto soočile z diskriminatornimi pogoji dela, je poklic prispeval k emancipaciji – obstajal je namreč v času, ko je bilo žensko delo tabu.
Poleg dežnikarstva Jenko na Prešernovi ulici v Kranju popravljalnico dežnikov najdemo še v Trubarjevi ulici v Ljubljani. Obrtniško delavnico je od svojega očeta prevzela Marija Lah, ki pravi, da je popravljavec dežnikov “poseben poklic, sestavljen iz finomehanike in šiviljskega poklica.”
Ceneni dežniki so na trg prinesli predvsem veliko smeti, veliko potrošnjo materiala, energije, človeškega dela, v mojem poklicu pa so prinesli drugačne vrste popravila. Dela imam še vedno dovolj, kljub cenenim dežnikom. Ljudje dajo popravit tudi ceneni dežnik, ker ima drugačno vrednost, so ga kupili za spomin, ga dobili za darilo, jim je všeč barva, je priročen in želijo točno tega, ki ga imajo.
Boris Gerbec je izučen ročni stavec, nekoč zaposlen pri Ljudski pravici, danes pa demonstrator v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Srečali smo se na oddelki Grafika, pred nekakšnimi predali, razdeljenimi s prekati, v katerih so bile založene črke. Kako se je ročni stavec znašel med vsemi temi črkami?
V črkovnjaku črke niso zložene po abecednem redu, ampak je bila narejena statistika, katerih črk se največ porabi. V večjih predalih so bile črke, ki se bolj uporabljajo: a, d, m, o, r itn. Da se nastavi format, imaš pomagalo pri stavljenju, signaturo na črki, zaradi katere pravilno obrneš črke v vrstičniku. To je taka majhna vdolbinica na črki.
Danes izbor in oblikovanje črk potekata na računalniških programih. Se pa s tem izgubljajo določena znanja, do česar je Boris Gerbec še posebej kritičen: “Danes pogledaš sestavek … Če bi ga takrat tako postavil, tudi prvega letnika grafične šole ne bi naredil. Danes je v revijah ena vrstica razprta, da je med vsako črko pol milimetra ali pa dva milimetra prostora, druga vrstica je pa stisnjena.”
V rokodelskem društvu Drikelc izdelujejo različne rokodelske izdelke, pri katerih so najpomembnejše ročne spretnosti. Največje število članov predstavljajo lesarji, ki izdelujejo različne uporabne stvari, maske, pa tudi glasbila. Naš sogovornik je bil predsednik rokodelskega društva Marko Obit.
V terenskem studiu so se nam pridružili trije laufarji v tradicionalnih maskah. Najstarejši, ki je tudi neformalni vodja, je spregovoril in nam zaupal, kaj se dogaja v Cerknem, pa tudi, kaj jih skrbi.
Posvetili smo se narečni govorici materinščine, spontani govorici, ki je nastajala na Cerkljanskem. Matematik dr. Marko Razpet, ki sicer živi v Domžalah, je dolga leta zbiral narečno gradivo krajev svojega otroštva in zapisoval besedišče, ki se počasi topi v splošni pogovorni govorici. Med drugim je napisal pravi slovar cerkljanščine z etimološko razlago besed, ki so prevedene v knjižno slovenščino in tako ohranil izraze, ki jih danes ni več slišati. Dr. Marko Razpet že dolga leta razvija tudi spletišče o zgodovini, ljudeh in posebnostih Cerkljanskega, kjer se lahko naučite tudi marsikaj iz vsebine knjige Kako se reče po cerkljansko.
Slovenski vodniki reševalnih psov in drugi člani ekip so že prišli iz Turčije, kjer so reševali življenja. Med njimi je tudi Marko Bručan, ki mu je z madžarsko ekipo uspelo rešiti leto in pol starega otroka in njegovo mamo. Obiskal nas je na Prvem in predstavil ter orisal dogajanje na terenu.
13. februarja leta 1946 je bil ustanovljen radio Združenih narodov. Meritve raziskave ugotavljajo, da je radio kljub častitljivi starosti še vedno eden najbolj poslušanih in zaupanja vrednih medijev. Gre za medij ki globalno gledano lahko doseže 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. geslo letošnjega svetovnega dne, ki ga obeležujemo danes se glasi Radio in mir. Način podajanja vsebine po radiu lahko v posameznih okoliščinah poveča ali zmanjša napetosti. Radio seveda lahko podžge konflikt, vendar pa si bo profesionalni radio v praksi prizadeval za pomiritev konflikta ali napetosti in tako preprečil njuno povečanje ali prispeval k pomiritvi in začetkom mirovnih pogajanj. Verodostojni programi in neodvisno poročanje so po prepričanju Unesca zato temelj za vzdržno demokracijo in dobro vladanje. Več v pogovoru s prof. dr. Igorjem Vobičem iz Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Ljudje smo različni. Veselijo nas različne stvari, imamo svoje navade, razvade in smo zelo pogosto tudi zbiralci različnih predmetov, ki nas razveseljujejo. Zdravka Abram ima prav posebno zbirateljsko žilico, ki ni običajna. V skoraj petih fasciklih je zbrala več kot 1000 etiket vin, ki jih je okusila ob različnih priložnostih. Ob vsaki etiketi, ki jo spretno spravi z vinske steklenice, zapiše, kdaj in ob kateri priložnosti je bila steklenica odprta, pa tudi kakšne druge posebnosti dogodka.
V Stari Fužini v Bohinju Pr'Andrejco že od leta 1889 deluje mlin na vodna mlinska kolesa, ki je še edini tovrstni delujoči mlin na Zgornjem Gorenjskem. Toni Zupanc je že četrta generacija mlinarjev, ki melje moko klasično. Z ženo Majo ohranjata tradicijo mlinarstva in žagarstva, ki je vse bolj zanimiva za obiskovalce in njune goste, saj sta v hiši starega mlina uredila tudi apartmaje. V prihodnje bi rada mlin in žago venecijanko postavila na ogled ter uredila muzej, ki bi dopolnil tudi turistično ponudbo kraja.
11. februar mednarodni dan žensk in deklic v znanosti. Zato začnimo z znanstvenim pristopom, z znanstvenimi raziskavami. Številne namreč nazorno kažejo, da so mešane in raznolike ekipe bolj kreativne in bolj uspešne pri svojem delu, kot pa skupine, ki imajo bolj homogeno sestavo. To se potrjuje v podjetjih, v delovanju najrazličnejših organizacij, pa tudi v znanstvenih skupinah ne glede na področje. A glede na realno prakso bi lahko sklepali, da teh raziskav niso brali tisti, ki odločajo, kako in po kakšnih merilih se lahko pri nas gradi znanstveno kariero. Poti naprej so za ženske še vedno zahtevnejše, kar pa na koncu škodi vsem.
S prihodom družbenih omrežij so se spremenile navade oglaševanja. Nova vrsta občinstva, ki sledi in zaupa določenemu vplivnežu, lažje verjame, da je nek izdelek dober. To je seveda v interesu oglaševalcem, ki tako lažje zajamejo ciljno publiko. Prav s tem pa pogosto prihaja do prikritega oglaševanja, ki ga skuša rešiti nov zakon o varstvu potrošnikov.
Med najboljšimi izhodišči za obisk alpskih vršacev je tudi Mojstrana, stisnjena ob sotočju Save Dolinke in Triglavske Bistrice. Prav v tem kraju z veliko gorniško tradicijo je dom našel Slovenski planinski muzej, ki tudi s programi za otroke skrbi za ohranjanje slovenske planinske dediščine. V času zimskih počitnic je muzej za otroke pripravil ustvarjalnice in na eni od teh so otroci izdelali tudi pravi planinski čevelj.
Ob prevzemu ministrskega položaja je Asta Vrečko ocenila, da je bilo področje kulture sistematično zanemarjano. Po osmih mesecih ministrovanja upa, da je zdaj vsaj malo lažje delovati na kulturnem področju. Njeno ekipo čakajo številni pomembni projekti, med drugim pogajanja o plačah v javnem sektorju na področju kulture, reforma položaja samozaposlenih v kulturi in posodobitev medijske zakonodaje. Pri snovanju novega nacionalnega programa za kulturo skušajo iskati široko soglasje in vključiti tudi občinstvo, zato so začeli regijske obiske in javne razprave. Ministrica izpostavlja prepričanje, da morajo javne zavode voditi najsposobnejši strokovnjaki, zavrača izbiro na podlagi lojalnosti politiki. Zagrizli so tudi v pereč problem nasilja in spolnega nasilja na področju kulture. Največ prahu je v zadnjem času dvignila odločitev o združitvi Muzeja novejše zgodovine in Muzeja osamosvojitve. Tudi o tem se je Miha Žorž z ministrico Asto Vrečko pogovarjal še preden je propadel poskus vložitve interpelacije.
Na Prešernov dan kulturne ustanove že tradicionalno pripravijo pester program in brezplačno odprejo svoja vrata. Nekaj utrinkov iz Ljubljane je ujela Iza Pevec.
V Prešernovem času je bilo v mestu veliko gostiln, pesnik pa je rad obiskoval zdaj eno, zdaj drugo, saj je v vsaki našel nekaj za svojo radovedno nrav. Resno poezijo je pisal doma, v krčmah pa se je sprostil, saj so ob vinu “cvetele kosmate šale in kvante”, tako piše literarni zgodovinar profesor doktor Miran Hladnik. Zbirnik ljubljanskih gostiln, ki jih je najraje obiskoval poet France Prešeren, in zgodbe, ki so se pletle v teh gostilnah, pa je zbral etnolog, dr. Janez Bogataj.
Pomembno vlogo pri ohranjanju spomina in dediščine našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna ima tudi Prešernov muzej. V Prešernovi hiši, ki jo na leto obišče največ obiskovalcev, je na ogled razstava Začetki Gorenjskega muzeja in predstavljanje Prešernovih nagrajencev. Gorenjski muzej je lani obiskalo več kot 123500 obiskovalcev. Pod njegovo okrilje sodijo tudi muzej Tomaža Godca, Oplenova hiša in Planšarski muzej v Bohinju. Z razstavo Mi ne hranimo v oblaku – 70 let Gorenjskega muzeja, ki so jo postavili na ogled ob letošnjem kulturnem prazniku, pa Gorenjski muzej začenja praznično leto.
Internet, globalno omrežje, v katerega večina od nas neprestano vstopa, ima številne dobre lastnosti, na primer dostopnost informacij. Internet pa ima tudi številne slabe strani, na primer pasti, ki prežijo na otroke in mladostnike. Februar je mesec varne rabe interneta, 7. februar pa dan varne rabe interneta. O tem z Ajdo Petek iz Safe.si, točke osveščanja o varni rabi interneta.
Na letošnjem Eurosongu v Liverpoolu nas bo zastopala skupina Joker Out s skladbo Carpe Diem (Izkoristi dan). Člana skupine - pevec Bojan Cvjetićanin in basist Nace Jordan sta v pogovoru z Anjo Rupel spregovorila o pričakovanjih in pripravah na nastop, pritiskih, snemanju skladbe v Hamburgu, pa tudi o odločitvi, da jo bodo evropski publiki predstavili v slovenščini.
RTV Slovenija je del evropskega projekta SELSI za razvoj govorjenega lahkega jezika. Cilj dveletnega projekta SELSI – Govorjeni lahki jezik za družbeno inkluzijo - je razviti priporočila in strategije za govorjeni lahki jezik. Do zdaj se je lahki jezik raziskovalo in uporabljalo skoraj izključno v pisani besedi. Več o projektu in s čim vse se ukvarjajo v Službi za dostopnost programov na RTV Slovenija je Petri Medved v pogovoru povedala Veronika Rot.
Ob potresih v Siriji in Turčiji smo ponovno spoznali moč narave. Ob tem ne smemo pozabiti, da je na potresno ogroženem območju tudi Slovenija. Na Agenciji RS za okolje letno zaznajo okoli 2000 večinoma manjših potresov, zaznali so tudi današnje v Siriji in Turčiji. Rušilni potresi so v preteklosti že pustošili tudi pri nas. Čeprav jih ne moremo napovedati, se nanje lahko učinkovito pripravimo s protipotresno gradnjo. Po nekaterih ocenah je pri nas potresno ogroženih tudi do 60.000 objektov, samo v Ljubljani vsaj 400. Kako potresno odporna je stavba, je odvisno tudi od tega, kdaj je bila zgrajena.
Marko Bručan, podpredsednik mednarodne komisije za reševalne pse pri mednarodni kinološki zvezi FCI, je že od prve objave o potresu v Siriji in Turčiji v pripravljenosti. Poročali smo že o nizozemskih in romunskih reševalcih kot prvih tujih reševalcih na terenu. Bi tudi Slovenija lahko pomagala na takšen način?
Vsako leto po državi poteka sistematično pregledovanje in izvajanje meritev radona. Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji zagotavlja izvajanje meritev v zasebnih hišah in stanovanjih v tistih občinah, ki so na področjih z več radona ter v šolah in vrtcih po Sloveniji. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov. Več v pogovoru razlaga dr. Gregor Omahen, predstojnik Centra za fizikalne meritve na Zavodu za varstvo pri delu.
Neveljaven email naslov
