Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bagrat Arazyan in Irina Vdovenko sta se na Juršče, majhno, mirno vasico sredi javorniških gozdov, priselila pred tremi leti in pol. Imata tri otroke, stare 13, 10 in 7 let, prav kmalu pa se bo družina povečala še za enega člana. Bagrat je umetnik, slikar, glasbenik, grafični oblikovalec in še marsikaj, Irina je ravno tako umetnica, išče pa povezave med plesom in psihologijo.
Umetnika sta prepričana, da ima Pivka z okolico veliko možnosti za razvoj
Bagrat Arazjan in Irina Vdovenko sta se na Juršče, majhno, mirno vasico sredi javorniških gozdov, priselila pred tremi leti in pol. Imata tri otroke, stare 13, 10 in 7 let, prav kmalu pa se bo družina povečala še za enega člana. Bagrat je umetnik, slikar, glasbenik, grafični oblikovalec in še marsikaj, Irina je ravno tako umetnica, išče pa povezave med plesom in psihologijo. Bagrat je v Sloveniji, takoj po osamosvojitvi leta 1991, leto dni že živel in delal v Sloveniji. In takrat so mu Pivka in prijatelji, ki si jih je tam pridobil, močno prirasli k srcu.
Bagrat se je rodil v Armeniji, živel pa v Moskvi. Irina se je rodila v Kazahstanu, vendar so se z družino preselili v Litvo. Pred približno 15 leti se je tudi sama preselila v Moskvo. Če primerjata življenje in ljudi v Sloveniji in državah, v katerih sta živela, pravita, da smo vsi skupaj predvsem ljudje. Bagrat pravi:
“Ko daleč gledaš, vidiš zelo veliko razlik.”
Na Jurščah ju je očaralo tudi to, da se ob večerih vidi zvezde. V mestih to ni mogoče zaradi svetlobnega onesnaževanja. Zakonca govorita veliko tujih jezikov, zato jima tudi slovenščina ni pretrd oreh. Na Jurščah se počutita doma. Če gresta domov v Moskvo, komaj čakata, da se vrneta domov na Juršče. Otroci tu obiskujejo šolo in so se slovenščine naučili takoj. Starejši sin si je našel prijatelje, zdaj pa ima vseeno nekoliko težav, ker je v najbolj občutljivih letih. Irina pravi:
“Hčerka o sebi misli, da je Armenka, starejši sin, da je Rus, najmlajši pa Slovenec.”
Da bi se kar najbolje vživela v okolje, v katero sta se priselila, se želita kar najbolje vključiti v življenje kraja in okolice. Pivka, sta prepričana, ima še ogromno možnosti za razvoj turizma in umetnosti. Poleg že delujoče Hiše kulture bi lahko vzpostavili umetniško središče. V Kulturnem domu na Jurščah pa v sodelovanju z domačim kulturnim društvom marsikaj. Idej je ogromno, vendar se vedno vse začne in konča pri denarju. Z bogatim programom, bienali in festivali bi lahko pritegnili tudi tuje umetnike in tako poskrbeli za dvig ravni kulture, ki je bila med Bagratovim prvim bivanjem v Sloveniji po osamosvojitvi, kot pravi, na precej višji ravni, kot je zdaj. Posledično bi lahko pritegnili tudi turiste in ustvarjali nova delovna mesta za domačine. Tako bi jima pomagala pri boljši prepoznavnosti v svetu.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Bagrat Arazyan in Irina Vdovenko sta se na Juršče, majhno, mirno vasico sredi javorniških gozdov, priselila pred tremi leti in pol. Imata tri otroke, stare 13, 10 in 7 let, prav kmalu pa se bo družina povečala še za enega člana. Bagrat je umetnik, slikar, glasbenik, grafični oblikovalec in še marsikaj, Irina je ravno tako umetnica, išče pa povezave med plesom in psihologijo.
Umetnika sta prepričana, da ima Pivka z okolico veliko možnosti za razvoj
Bagrat Arazjan in Irina Vdovenko sta se na Juršče, majhno, mirno vasico sredi javorniških gozdov, priselila pred tremi leti in pol. Imata tri otroke, stare 13, 10 in 7 let, prav kmalu pa se bo družina povečala še za enega člana. Bagrat je umetnik, slikar, glasbenik, grafični oblikovalec in še marsikaj, Irina je ravno tako umetnica, išče pa povezave med plesom in psihologijo. Bagrat je v Sloveniji, takoj po osamosvojitvi leta 1991, leto dni že živel in delal v Sloveniji. In takrat so mu Pivka in prijatelji, ki si jih je tam pridobil, močno prirasli k srcu.
Bagrat se je rodil v Armeniji, živel pa v Moskvi. Irina se je rodila v Kazahstanu, vendar so se z družino preselili v Litvo. Pred približno 15 leti se je tudi sama preselila v Moskvo. Če primerjata življenje in ljudi v Sloveniji in državah, v katerih sta živela, pravita, da smo vsi skupaj predvsem ljudje. Bagrat pravi:
“Ko daleč gledaš, vidiš zelo veliko razlik.”
Na Jurščah ju je očaralo tudi to, da se ob večerih vidi zvezde. V mestih to ni mogoče zaradi svetlobnega onesnaževanja. Zakonca govorita veliko tujih jezikov, zato jima tudi slovenščina ni pretrd oreh. Na Jurščah se počutita doma. Če gresta domov v Moskvo, komaj čakata, da se vrneta domov na Juršče. Otroci tu obiskujejo šolo in so se slovenščine naučili takoj. Starejši sin si je našel prijatelje, zdaj pa ima vseeno nekoliko težav, ker je v najbolj občutljivih letih. Irina pravi:
“Hčerka o sebi misli, da je Armenka, starejši sin, da je Rus, najmlajši pa Slovenec.”
Da bi se kar najbolje vživela v okolje, v katero sta se priselila, se želita kar najbolje vključiti v življenje kraja in okolice. Pivka, sta prepričana, ima še ogromno možnosti za razvoj turizma in umetnosti. Poleg že delujoče Hiše kulture bi lahko vzpostavili umetniško središče. V Kulturnem domu na Jurščah pa v sodelovanju z domačim kulturnim društvom marsikaj. Idej je ogromno, vendar se vedno vse začne in konča pri denarju. Z bogatim programom, bienali in festivali bi lahko pritegnili tudi tuje umetnike in tako poskrbeli za dvig ravni kulture, ki je bila med Bagratovim prvim bivanjem v Sloveniji po osamosvojitvi, kot pravi, na precej višji ravni, kot je zdaj. Posledično bi lahko pritegnili tudi turiste in ustvarjali nova delovna mesta za domačine. Tako bi jima pomagala pri boljši prepoznavnosti v svetu.
Na Prvem je bilo jutro dvojno slavnostno, ne samo, ker danes RTV Slovenija, ker mineva 93 let od začetka rednega radijskega delovana, ampak tudi, ker smo obeležili 300 dopolnjenih oddaj redne tedenske oddaje Možgani na dlani. Vse je že ujeto in zabeleženo na spletni strani Prvega, vabljeni pa tudi, da sodelujete v nagradne igri na naši Facebook strani. Prvi, ki je sodeloval v oddaji Možgani na dlani pa je bil oftalmolog, prof. dr. Marko Hawlina, ki nas je 1. oktobra leta 2015 odpeljal v svet fosfenov. To je tista igra svetlobe, ki se zgodi- ko zapremo oči. In kot smo se naučili, se pojavljajo v več oblikah, na nek način pa gre za »pravo malo igro med mrežnico in možgani«. Avtorica oddaje, Mojca Delač, je prof. dr. Marka Hawlino z radijskim mikrofonom ob okrogli obletnici oddaje ponovno obiskala na Očesni kliniki v Ljubljani.
Danes je več kot 25.000 prebivalk in prebivalcev Slovenije okuženih z novim koronavirusom. Epidemija se ne umirja, prav nasprotno; kljub temu se zanimanje za cepljenje ni povečalo. Mnogi se sprašujejo: Zakaj za covidom zbolevajo tudi cepljeni? Ali se potem cepljenje sploh splača? Kaj se je zgodilo v Izraelu, kjer so septembra doživeli eksplozijo novih okužb, kljub 65 odstotni precepljenosti prebivalstva? To so vprašanja, ki jih je Iztok Konc postavil infektologu Andreju Trampužu, ki dela v ugledni berlinski Kliniki Charite. Dr. Trampuž svetuje: »Cepite se, cepite se, cepite se.« Foto: Andrej Trampuž
93 let Radia Slovenija praznujemo danes, 28. oktobra leta 1928 je takratni Radio Ljubljana prvič poslal v svet slovensko besedo in pesem, kar je predstavljalo novo poglavje v zgodovini Slovencev in slovenstva. O sedanjosti in prihodnosti radia, predvsem pa Prvega, smo govorili z odgovornim urednikom Prvega-informativnega program Radia Slovenija. Z Danijelom Poslekom se je pogovarjala Andreja Čokl.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ljudje iščemo različne navdihe za potovanja: naj bo to na spletu, med znanci in sorodniki, med priporočili različnih medijev ali pa v knjigah. Morda bo kdo zamisli poiskal tudi v najnovejši knjigi prof. dr. Terryja Stevensa. Priznani profesor, mednarodni turistični svetovalec in strokovnjak za razvoj destinacij je v knjigo z naslovom Wish You Were Here – Europe: the stories behind 50 of Europe’s great destinations - po slovenski Želim, da bi bili tu – Evropa: zgodbe 50 velikih evropskih destinacij - uvrstil sedem slovenskih destinacij – Bled, Bohinj, Ljubljano, dolino Soče, Goriška brda, Podčetrtek in Rogaško Slatino. Avtor je tudi lanski prejemnik naziva ambasador slovenskega turizma 2020, ki ga podeljuje STO. Z njim se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Ko govorimo o zdravju in zdravstvu, je v ospredju covid-19; okuženi, hospitalizirani in skrb zanje. Zdaj pa o posledicah oziroma okoliščinah, ki se kažejo v vseh delih zdravstvenega sistema. Če smo bolni, pa to ni covid-19, je naš dostop do zdravnika otežen. Telefonske zveze pregorevajo, stik z zdravnikom pa je najpogosteje kar prek telefona ali elektronske pošte. V medijih beležimo primere, ko je edini stik z zdravnikom lahko le na urgenci. Slišali smo za velenjski primer - otroke vozijo na urgenco, saj pediatra niti priklicati ne morejo. Čakalne dobe otrok na ortodontske storitve ponekod trajajo 9 let. V Celjskem zdravstvenem domu že 5 mesecev ortodontskih storitev sploh ne izvajajo. Vse več je napotitev v zasebni sektor, kjer je storitve treba plačati iz svojega žepa. Čakalne vrste v javnem zdravstvu so dejstvo, covid-19 pa je še dodatno razgalil problem hudega pomanjkanja kadrov. Že samo v Ljubljani je brez izbranega osebnega zdravnika 14 tisoč ljudi.
Le malokdo izmed več kot 900 ljudi, ki so si 23. oktobra leta 2002 v moskovsko gledališče Dubrovka prišli ogledati priljubljeni muzikal, si je predstavljal, da ga bo v naslednjih dneh čakala nepopisna groza ugrabitve. Drama se je vlekla dva dni in tri noči, ko je je bilo naposled konec, je krvni davek terjal življenja 131 talcev in 40 ugrabiteljev.
Ob evropskem dnevu pravosodja so slovenski notarji brezplačno svetovali parom glede premoženjsko-pravnih razmerij. Več v pogovoru z Jolando Lebar.
Leto se počasi le izteka, s tem pa bo kmalu tudi konec možnosti koriščenja turističnih bonov. Kaj to pomeni za slovenski turizem prihodnje leto? Tega turistični deležniki ne vedo, vedo pa, česa si želijo: ponuditi gostu butičnost. In da je prihodnost turizma v prepletu digitalizacije, aktivnega oddiha in gastronomije. Na študijski turi po Beli krajini, Kočevskem in Ljubljani, ki jo je organizirala STO, je bila Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
Danes je evropski dan gluhoslepih. Gluhoslepota je samostojna invalidnost, ki izhaja iz hkratne okvare sluha in vida in vpliva na sporazumevanje, dostop do informacij, orientacijo, sposobnost prostega ter varnega gibanja ter na družabno življenje posameznika. Današnji dan je priložnost za ozaveščanje družbe o potrebah ljudi z gluhoslepoto in njihovih sposobnostih. Javnosti se bodo predstavili na novi spletni strani s svojimi deli in s tem dokazali, kaj zmorejo in znajo. Ob tej priložnosti je Petra Medved pred mikrofon povabila sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Simono Gerenčer.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ena opaznejših sprememb v predlogu zakona o igrah na srečo je povečanje števila prirediteljev klasičnih iger na srečo z dveh na pet prirediteljev.
Dosledno upoštevanje PCT pogojev je poleg cepljenja in upoštevanja higienskih ukrepov ključno za zajezitev širjenja koronavirusa. Od uvedbe pogoja je minil že dober mesec in večina državljanov ga je že ponotranjila in ga tudi upošteva. Prihaja pa do nekaterih kršitev, denimo do ponarejanja potrdil in tega, da ponudniki storitev upoštevanje pogoja ne preverjajo. Svoje izkušnje so povedali poslušalke in poslušalci Prvega.
RECIKEL je prva trajnostna, zelena in odgovorna izposojevalnica koles, ki spodbuja preprečevanje nastajanja odpadkov, ponovno uporabo, zeleno mobilnost in zeleni turizem v pomurski regiji. V okviru IZMENJEVALNICE, še enega projekta Zavoda Rastišče iz Gornje Radgone, pa ljudje prinesejo oblačila, obutev in modne dodatke, namesto njih pa izberejo kakšen drug kos, ki ga je prinesel nekdo drug.
Čeprav Gornja Radgona sledi predvsem po vinu, je naša terenska ekipa nekaj pozornosti namenila tudi pivu. Vasja Golar, ustanovitelj kratf pivovarne Bevog, je slednjo pred devetimi leti zaradi papirologije in birokracije lažje odprl v Avstriji kot pri nas.
Pomurski sejem je znan predvsem po organizaciji Kmetijsko-živilskega sejma AGRA, pa tudi po mnogih drugih sejmih. A lani so ostali brez vseh, letos so jih nekaj le uspeli izvesti. V terenskem studiu Prvega v Gornji Radgoni se je ustavil predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec.
Da živijo Slovenci na Avstrijskem Koroškem, je v Sloveniji kar dobro znano, so tudi priznana avstrijska manjšina s svojimi pravicami. Slovenci pa živijo tudi na avstrijskem Štajerskem in so prav tako omenjeni v 7. členu Avstijske državne pogodbe. Odkar so leta 1988 ustanovili Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, so opozorili nase. Pavlovo hišo v Potrni pri avstrijskem Bad Radkersburgu so prenovili s finančno pomočjo Dunaja in Ljubljane. Kulturni dom je prostor, ki je namenjen za medkulturna srečanja, kot hišo kulture za na Štajerskem živeče dvo in enojezično prebivalstvo. Susanne Weitlaner je predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko in obiskali smo jo v Pavlovi hiši v Potrni.
Slovenija je za Expo pripravila ovalen paviljon z lesenim kupolastim ostrešjem in ozelenjeno fasado. Tudi Britanci in Finci so posegli po lesu. Singapur je v puščavski Dubaj vnesel pravo malo džunglo. Delovanje tega paviljona je odvisno samo od sončne energije. Brazilski paviljon pa je zasnovan kot lahka membrana, ki visi nad velikim, a plitkim bazenom. Nizozemci so v svoj paviljon vstavili vertikalni vrt – kjer voda, energija in užitne rastline ustvarjajo svoj življenjski prostor. Veliko zanimanja pritegneta tudi paviljona Združenih arabskih emiratov in Savdske Arabije. Kaj se sicer dogaja v Dubaju?
Nakupi prek spleta iz tretjih držav so se julija podražili, saj je začela veljati evropska direktiva, ki tudi za izdelke, cenejše od 22 evrov, ukinja olajšavo in nalaga plačilo davka. Na vse blago, kupljeno na spletu in dobavljeno iz držav zunaj Evropske unije, je tako obračunan uvozni DDV po stopnji, ki jo ima posamezna država članica. Zgornja meja vrednosti pošiljk, za katere je treba plačati samo DDV, je 150 evrov. Dražje pošiljke pa so še ocarinjene. Tej novi direktivi so se prodajalci prilagodili, saj prek sistema IOSS omogočajo plačilo DDV ob nakupu izdelka. Kupec tako izdelek v celoti plača ob naročilu. Vendar se nekje na poti do Slovenije zatakne, saj mora kupec ob prejemu pošiljke DDV plačati še enkrat. Kje se zatika in kako dobiti nazaj plačan DDV? Odgovori v prispevku, ki ga je pripravila Urška Henigman.
Od 18. do 24. oktobra poteka teden dobrodelnosti, ki ga Rdeči križ pripravlja v sodelovanju z RTV Slovenija. Z različnimi oddajami bomo ozaveščali o pomenu dobrodelnosti in zbirali prostovoljne prispevke za ljudi v stiski. Ob materialnem pomanjkanju so ljudje, ki živijo na robu, velikokrat tudi družbeno izolirani, kar še poglablja njihove stiske. Na Karitas tako razvijajo tudi programe socialnega vključevanja. Ljudje lahko pomagamo na različne načine; z materialnimi ali denarnimi donacijami, sočloveku pa lahko podarimo tudi svoj čas. Pomembno je, da smo najprej pozorni na svojo bližnjo okolico, svojce, družino ali pozabljene sorodnike. Čas preživet s sočlovekom je namreč prav toliko vreden, kot poštena denarna donacija.
Neveljaven email naslov