Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratne poletne svetovne igre specialne olimpijade, kjer tekmujejo udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so potekale v Abu Dabiju in Dubaju. Sodelovalo je več kot 7 tisoč športnikov iz 200-tih držav, z njimi je bilo kar 3 tisoč spremljevalcev. Med udeleženci so bili tudi slovenskih tekmovalci, ki so skupaj osvojili 24 medalj, tudi 3 zlate. Gorenjca, Uroš Bernik in Simona Gaser, člana škofjeloškega Sožitja, sta se razveselila medalj v kolesarjenju. Prispevek Aljane Jocif.
Slovenska ekipa z novimi medaljami
S poletnih svetovnih iger specialne olimpijade v Abu Dabiju in Dubaju, kjer so tekmovali udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so se vrnili tudi slovenski udeleženci. Tokrat je sodelovalo več kot sedem tisoč športnikov iz 180 držav. Njihove cilje je pomagalo uresničevati tri tisoč spremljevalcev in dvajset tisoč prostovoljcev.
Specialna olimpijada, ki je tudi v Sloveniji, je način življenja ljudi z motnjami v duševnem razvoju, zato so na voljo številni programi. Slovenski tekmovalci so ob spodbudah domačih, trenerjev, društev in zavodov ter specialne olimpijade Slovenije osvojili 24 medalj, tudi tri zlate. Pomerili so se v atletiki, plavanju, namiznem tenisu, judu, balinanju in košarki. V ekipi sta bila tudi Gorenjca Simona Gaser in Uroš Bernik, člana škofjeloškega Sožitja, ki sta se razveselila medalj v kolesarjenju.
Simona Gaser je vztrajna kolesarka, ki pogosto kolesari od doma v Zalem Logu v Selški dolini do Škofje Loke. A pravo tekmovanje na kolesarski stezi je nekaj povsem drugega.
“V kolesarjenju na en kilometer sem bila prva, na dva kilometra pa tretja. Moji doma so bili ponosni name, vesela sem bila sprejemov na brniškem letališču in drugod.”
V času specialne olimpijade je bilo v Abu Dabiju vroče, temperature so presegle 30 stopinj, kar so močno občutili tekmovalci. Tudi Uroš Bernik iz Svete Barbare nad Škofjo Loko. Uroš je zelo zavzet športnik, ki da vse od sebe, rad kolesari in trenira, zanimajo ga različni športi.
“Res je bilo zelo vroče, treningi so bili zahtevni, z menoj je bil trener Miro Dokl iz Celja. Imel sem tremo. Spoznal sem druge udeležence. Zdaj vem, da brez družbe ni veselja.”
Do udeležbe na specialni olimpijadi je dolga pot. Tekmovalci se najprej uvrstijo na regijsko tekmovanje, potem na državne igre in v državno reprezentanco. S trenerji in spremljevalci trdo delajo. Šport spodbujajo tudi v škofjeloškem društvu Sožitje, v katerem je v različne panoge specialne olimpijade vključenih osemdeset članov, najštevilčnejši so na Gorenjskem.
Marko Mohorič, predsednik škofjeloškega Sožitja:
“Spodbujamo športne dejavnosti, poleg udeležbe na svetovnih igrah je zelo pomembno tudi vključevanje udeležencev. Kljub omejitvam se trudijo in zmorejo, vsak po svojih močeh. Vodilo specialne olimpijade je, da poskušajo, da se približajo zmagi, da se vključujejo v družbo. To pa nam daje energijo, da smo na pravi poti.”
Poletne svetovne igre specialne olimpijade v Abu Dabiju, tokratno geslo je bilo Spoznajte odločne, so bile tudi za slovenske udeležence nova priložnost za preverjanje zmogljivosti, vztrajnosti, dvig samozavesti in za vključevanje v nova okolja in nove sredine. Na pobudo družine Kennedy so leta 1963 v ZDA pripravili prvi športni tabor za ljudi z motnjami v duševnem razvoju.
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tokratne poletne svetovne igre specialne olimpijade, kjer tekmujejo udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so potekale v Abu Dabiju in Dubaju. Sodelovalo je več kot 7 tisoč športnikov iz 200-tih držav, z njimi je bilo kar 3 tisoč spremljevalcev. Med udeleženci so bili tudi slovenskih tekmovalci, ki so skupaj osvojili 24 medalj, tudi 3 zlate. Gorenjca, Uroš Bernik in Simona Gaser, člana škofjeloškega Sožitja, sta se razveselila medalj v kolesarjenju. Prispevek Aljane Jocif.
Slovenska ekipa z novimi medaljami
S poletnih svetovnih iger specialne olimpijade v Abu Dabiju in Dubaju, kjer so tekmovali udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so se vrnili tudi slovenski udeleženci. Tokrat je sodelovalo več kot sedem tisoč športnikov iz 180 držav. Njihove cilje je pomagalo uresničevati tri tisoč spremljevalcev in dvajset tisoč prostovoljcev.
Specialna olimpijada, ki je tudi v Sloveniji, je način življenja ljudi z motnjami v duševnem razvoju, zato so na voljo številni programi. Slovenski tekmovalci so ob spodbudah domačih, trenerjev, društev in zavodov ter specialne olimpijade Slovenije osvojili 24 medalj, tudi tri zlate. Pomerili so se v atletiki, plavanju, namiznem tenisu, judu, balinanju in košarki. V ekipi sta bila tudi Gorenjca Simona Gaser in Uroš Bernik, člana škofjeloškega Sožitja, ki sta se razveselila medalj v kolesarjenju.
Simona Gaser je vztrajna kolesarka, ki pogosto kolesari od doma v Zalem Logu v Selški dolini do Škofje Loke. A pravo tekmovanje na kolesarski stezi je nekaj povsem drugega.
“V kolesarjenju na en kilometer sem bila prva, na dva kilometra pa tretja. Moji doma so bili ponosni name, vesela sem bila sprejemov na brniškem letališču in drugod.”
V času specialne olimpijade je bilo v Abu Dabiju vroče, temperature so presegle 30 stopinj, kar so močno občutili tekmovalci. Tudi Uroš Bernik iz Svete Barbare nad Škofjo Loko. Uroš je zelo zavzet športnik, ki da vse od sebe, rad kolesari in trenira, zanimajo ga različni športi.
“Res je bilo zelo vroče, treningi so bili zahtevni, z menoj je bil trener Miro Dokl iz Celja. Imel sem tremo. Spoznal sem druge udeležence. Zdaj vem, da brez družbe ni veselja.”
Do udeležbe na specialni olimpijadi je dolga pot. Tekmovalci se najprej uvrstijo na regijsko tekmovanje, potem na državne igre in v državno reprezentanco. S trenerji in spremljevalci trdo delajo. Šport spodbujajo tudi v škofjeloškem društvu Sožitje, v katerem je v različne panoge specialne olimpijade vključenih osemdeset članov, najštevilčnejši so na Gorenjskem.
Marko Mohorič, predsednik škofjeloškega Sožitja:
“Spodbujamo športne dejavnosti, poleg udeležbe na svetovnih igrah je zelo pomembno tudi vključevanje udeležencev. Kljub omejitvam se trudijo in zmorejo, vsak po svojih močeh. Vodilo specialne olimpijade je, da poskušajo, da se približajo zmagi, da se vključujejo v družbo. To pa nam daje energijo, da smo na pravi poti.”
Poletne svetovne igre specialne olimpijade v Abu Dabiju, tokratno geslo je bilo Spoznajte odločne, so bile tudi za slovenske udeležence nova priložnost za preverjanje zmogljivosti, vztrajnosti, dvig samozavesti in za vključevanje v nova okolja in nove sredine. Na pobudo družine Kennedy so leta 1963 v ZDA pripravili prvi športni tabor za ljudi z motnjami v duševnem razvoju.
Tututu Orchestra je mednaroden, na Nizozemskem ustanovljen kolektiv. Jutri se bodo v parku Cankarjevega doma v okviru letošnjega jazz festivala prvič predstavili slovenski publiki. Gre za poseben sestav glasbenikov, ki pa je ravno dovolj velik a dovolj majhen za številne improvizacijske izlete, slišane v njihovih kompozicijah. Zasedba si je ime nadela po učilnici kjer so vadili z oznako 2.22 (two point two two) torej poenostavljeno Tututu Orchestra. Andrej Prezelj se je pogovarjal z vodjo orkestra – Mojco Zupančič, dirigentko, pianistko in avtorico glasbe.
Tudi letos ni bilo pravega prehoda med pomladjo in poletjem. Zdi se, kot bi nas visoke temperature dohitele nepripravljene. Pa vendar smo sredi julija in ne bo odveč opozoriti, kako se najbolje ohladimo in kako vroče dni preživeti brez zdravstvenih posledic. Z družinsko zdravnico iz Zdravstvenega doma Ljubljana in profesorico na Medicinski fakulteti UL Neno Kopčavar Guček se je pogovarjala Lucija Fatur.
Državni zbor je končal razpravo o predlogu zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, torej predvsem v domovih za starejše. Zakon bo po pričakovanjih tudi sprejet, saj mu tudi opozicija ne bo nasprotovala, kljub temu, da ima nekaj pripomb: med drugim, da je finančni vložek - do konca leta 2026 slabih deset miljonov - preskromen in predvsem ne ureja plačne problematike in normativov za zaposlene v zdravstveni negi in rehabilitaciji.
Mnogo lastnikov psov se v poletnem času sooča s težavo, ko v primeru krajših ali daljših dopustov ne najdejo primernega varstva za svojega psa. Sta pasji hotel ali vrtec dobri rešitvi? O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Darja Pograjc.
Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo novelo Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. V njej so naslovili problem prenizkih rejnin in jih zvišali s 150 na 300 evrov, omogočili brezplačno pravno pomoč rejnikom v postopkih pred sodišči ter uvedli letni dodatek za rejnike. Stroka in rejniki spremembe pozdravljajo, a menijo, da bi bilo treba tudi kadrovsko opolnomočiti centre za socialno delo in premisliti o sistemu stikov otrok v rejništvu z matično družino, ki včasih prinesejo več škode kot koristi. FOTO: Pixabay
Težko pričakovan Zakon o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je od petka v javni obravnavi, a nasprotniki tovrstnih zakonodajnih sprememb poudarjajo, da je zakon nesistemski in neustrezen, saj med drugim krepi črni trg in podaljšuje čakalne dobe. Tako Zveza organizacij pacientov kot Zbornica kliničnih psihologov poudarjata, da je tudi časovnica javne obravnave nesprejemljiva. Ta bo namreč trajala le do 28. julija, kar se jim zdi nesmotrno glede na čas dopustov na eni strani in zahtevnost teme na drugi.
Na včerajšnji seji mestnega sveta so ljubljanski svetniki izglasovali spremembo odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s čimer bo na petih lokacijah mogoče organizirati dogodke brez soglasja Zavoda za varstvo narave. Odločitev je razburila opozicijske svetnike, ki napovedujejo presojo zakonitosti in, če bo potrebno, tudi vložitev predloga za referendum.
Raziskava Masterindex je pokazala, da 87 % Slovencev uporablja plačilne kartice vsak teden, vsak dan pa več kot četrtina. Za spletne nakupe jih na tedenski ravni uporablja 28 %. Imate v denarnici kaj gotovine ali plačujete izključno s plačilnimi karticami? Ali plačujete s plačilnimi karticami, ker je to enostavno? Zaupate temu načinu plačevanja? To je bilo vprašanje za poslušalke in poslušalce v torkovi Aktualni temi.
Vse misli ljubiteljev nogometa so danes usmerjene k večerni tekmi med Portugalsko in Slovenijo v Frankfurtu. Kakšno je vzdušje med navijači, je preverila naša dopisnica Maja Derčar. Foto: MMC RTV Slovenija/Niko Hari
Nogometna euforija prehaja v novo fazo, ki ji v Sloveniji še nismo bili priča. Čeprav je veliko ljudi na dopustu, bodo vseeno spremljali današnjo tekmo osmine finala med Portugalsko in Slovenijo. Slovenija prvič v zgodovini igra v osmini finala na Euru. Matej Rijavec, športni novinar na portalu MMC, spremlja nastope Slovenije na prvenstvu že od začetka. Portugalska je velik favorit, toda bili so tudi Danci, Srbi in Angleži v skupinskem delu, pa nihče ni ugnal Slovenije. Danes torej Slovenija nima ničesar za izgubiti?
20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, na katerem so se zbrali Slovenci iz sveta in sosednjih držav, je bilo posvečeno mladim rojakom. »Mladi Slovenci v zamejstvu in po svetu - nosilci prihodnosti slovenstva zunaj meja domovine«, je srečanje naslovila pristojna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. In kaj o prihodnosti menijo mladi?
Italijansko skovanko calciosociale bi lahko prevedli v »družbeno občutljivi nogomet«. Gre za gibanje, ki se je pred petnajstimi leti rodilo v degradiranem predmestju Rima, zdaj pa vključuje že 3000 otrok in njihovih družin po vsej Italiji in tudi drugod. Toda kakšna so pravila nogometa, pri katerem zmagujejo le tisti, ki jim je mar za druge? Janko Petrovec je obiskal rimski Nogometni klub Čudeži, kjer se je vse skupaj začelo.
V Avstriji želijo ogljično nevtralnost doseči do leta 2040, zato pospešeno gradijo sončne elektrarne. Eno največjih sončnih elektrarn so zgradili v 22. okrožju na Dunaju. Poleg fotovoltaičnega sistema pa so ustvarili še življenjski prostor za rastline in živali, tam se namreč pase 150 ovac pasme Jura.
Predlagane spremembe Zakona o invalidskih organizacijah po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prinašajo urejanje položaja in sistemsko financiranje Nacionalnega sveta invalidskih organizacij. Nekatere nevladne organizacije spremembam nasprotujejo, saj se bojijo, da bo ta organ postal edini sogovornik vlade na tem področju. Obenem se jim zdi načrtovanih 250 tisoč evrov letno za njegove dejavnosti občutno preveč. Tudi zagovornik načela enakosti priporoča, naj pristojni o zakonu, ki so ga pred dnevi vložili v vladni postopek, še enkrat premislijo. FOTO: Pixabay
Slovensko nogometno reprezentanco čaka nocoj zelo pomembna tekma. Ob 21-ih se bo pomerila z angleško reprezentanco in rezultat nas lahko pripelje v izločilne boje evropskega nogometnega prvenstva. Köln, prizorišče tekme, bo danes gotovo tudi slovenski, saj je v mesto že prišlo na tisoče slovenskih navijačev. Od tam se javlja Marko Rozman.
V prihodnjih minutah bomo spoznali dijaka srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju Patrika Gorjaka, ki je na Radiu Slovenija opravljal obvezno dvotedensko prakso. 19- letni Patrik Gorjak je oseba z avtizmom, v prostem času pa ustvarja svoje skladbe. O vtisih dela na Radiu ga je povprašala Petra Medved.
V Sloveniji trenutno vlada nogometna evforija. Dogajanje na Euru 2024 spremlja nepregledno število ljudi, od najmlajših, do najstarejših. Med njimi najdemo tudi takšne posameznike, navijače, ki naše športnike v ekipnih ali posameznih panogah spremljajo ves čas. Tudi, ko jim ne gre ravno najboljše. Eden izmed njih je tudi Jože Vozelj, ki nastope naših reprezentanc na različnih prvenstvih spremlja že od leta 1998. Obiskal je 69 držav, kjer so potekala različna mednarodna tekmovanja in prvenstva. Ustavil v Kölnu, in ga vprašali kako občuti trenutno euforijo in nenazadnje tudi preveril, kdo bo zmagovalec jutrišnje večerne tekme.
21. junija zaznamujemo svetovni dan amiotrofične lateralne skleroze. ALS je ena izmed degenerativnih nevroloških bolezni, za katero je značilen hiter, napredujoč potek. Njen najizrazitejši znak je mišična šibkost, ki se lahko začne kjer koli v telesu in nazadnje zajame večino mišic. Mišična šibkost je posledica prizadetosti motoričnih nevronov v možganski skorji ter v možganskem deblu in v hrbtenjači. Zato je za ALS v rabi tudi ime bolezen motoričnega nevrona. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem, gibanjem z udi in dihanjem. Bolezen se hitro slabša, učinkovitega zdravila ni. Od leta 1995 je na voljo zdravilo, ki za nekaj mesecev podaljša povprečno preživetje bolnikov z ALS. Bolezen se največkrat pojavi med 45. in 70. letom starosti. Pri nas je približno 150 bolnikov s to boleznijo. V okviru Društva distrofikov Slovenije deluje tudi Odbor za ALS. Obolelim in njihovim svojcem ponujajo različne oblike podpore, javnost pa ozaveščajo o tej hudi, neozdravljivi bolezni, razlaga strokovna sodelavka društva Andreja Šuštar.
V teh vročih poletnih dneh številni iščemo hlad tudi v gorah, ob jezerih, rekah, v gozdovih ali na travnikih. To pa so tudi habitati kač. Kaj torej storiti, če nas piči ena od treh strupenjač v naši državi, kako se opremiti in obnašati med hojo v naravi, kaj storiti ob srečanju s kačo, kje se najbolje počutijo modras, navadni gad in laški gad in zakaj je varovanje kač ključno za ohranjanje naravnega ravnovesja? Skratka, vse kar morate vedeti o kačah, izveste v prihodnjih minutah. Najprej prisluhnite pogovoru, ki ga je Rok Valenčič posnel z Gašperjem Razingerjem (na sliki), toksikologom in internistom iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nato pa še pogovoru z biologinjo Ireno Furlan iz Živalskega vrta Ljubljana.
Mladi med 14. in 29. letom so se v zadnjem obdobju začeli bolj zanimati za politiko, prav tako sami zase ocenjujejo, da več vedo o politiki, kot so to poročale generacije pred njimi. To je med drugim pokazala raziskava Slovenska mladina 2024, ki sta jo, tako kot leta 2018, izvedli fundacija Friedrich Ebert Stiftung in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Kaže se tudi zasuk mladih na politično desno sredino in to, da so zelo pesimistični glede svoje prihodnosti. Med njimi so se tako povečale skrbi zaradi priseljencev, nasilja zdravstvenega in pokojninskega sistema ter stanovanjske problematike.
Neveljaven email naslov