Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z več ljubljanskih gimnazij so nam nekateri starši otrok, ki obiskujejo te ustanove, povedali, da naj bi posamezniki iz 4. letnikov v imenu potovalne agencije Mondial Travel, - domnevno naj bi to počele tudi nekatere druge agencije -, pobirali prijavnice, nekateri celo akontacijo za maturantske izlete od dijakov 2. letnikov. Starše je zmotilo tudi to, da je agencija imela sestanek z njimi šele zatem, ko so njihovi otroci že podpisali prijavnico. Da nikakor ne odobravajo angažma t.i. »šolskih agentov«, sporočajo agenciji v zapisu, ki nam ga je posredoval eden od staršev. Tudi sicer ravnatelji govorijo o – kot so se nekateri izrazili – vse bolj agresivnem pristopu potovalnih agencij, ki skušajo pridobiti mlade potnike.
Starejši dijaki zbirajo prijave za maturantski izlet v imenu agencije Mondial in podobnih, ki imajo vse bolj agresiven pristop
Glavni pripombi sta agresiven pristop in začetek promocije že sredi drugega letnika, kot je znano, maturantski izlet poteka konec tretjega. Tako tako so zapisali nekateri starši otrok z gimnazij Bežigrad, Ledina, Poljane, Vič in Šentvid, ki se s tem načinom promocije nikakor ne strinjajo. Posamezni starši so nam zaupali, izpostavljati se ne želijo, da so dijaki iz četrtega letnika od mladoletnih dijakov v drugem letniku zbirali prijave za maturantski izlet, ta poteka konec tretjega letnika, nekateri so zbirali tudi akontacijo. Dijaki so se za prijavo morali odločili v enem dnevu, še preden je bil program izleta staršem – sestanek naj bi bil pravzaprav sklican po njihovem urgiranju – sploh predstavljen.
Andrej Kačič iz agencije Mondial Travel na vprašanje, kako komentira, da so določeni dijaki iz četrtega letnika domnevno zbirali prijave in akontacije, konkretno ni odgovoril oz. zanikal, je pa zapisal, da so njihove dejavnosti vselej v skladu z navodili posamezne izobraževalne ustanove in veljavne zakonodaje, da pa so del njihove promocijske ekipe tudi mladi med 18. in 28. letom starosti, ki delo opravljajo prek espeja oz. študentskega servisa. Neuradno naj bi Mondial sicer obljubil, da bo pobrano akontacijo vrnil, nekateri starši pa naj bi celo prejeli prve položnice z rokom plačila 1. april.
Domnevno naj bi dijake, ki naj bi pomagali agenciji deliti propagandno gradivo, kot so nam nekateri starši povedali, agencija nagradila tudi s popusti ali celo brezplačnimi izleti :
Organizacija maturantskih izletov je postal velik posel, tudi zato očitno nagovarjajo vse mlajše dijake. Ravnateljica 3. gimnazije Maribor Marija Lešer pravi, da so predstavniki agencij postali zahtevni, njihove metode opisuje kot nasilne.
»Nazadnje sem morala, če grobo rečem, spoditi predstavnika dveh agencij, ki sta šla med odmori v razrede. Dijake celo kličejo po telefonu.«
Če bo treba, bo Marija Leše klicala tudi policijo:
»Človek je lahko prijazen enkrat, dvakrat, največ trikrat. Ampak mene je streslo takrat, ko mi je dijakinja rekla, da se ne počuti dobro, celo ogroženo. Če se bo zadeva ponovila, zagotovo o tem ne bom premišljala.«
Pred leti – zdaj ne več – so pritiskali tudi na dijake Gimnazije Kranj. Ravnatelj Franc Rozman opiše: »V smislu, da potem v vsakem oddelku poskušajo dobiti kakšnega predstavnika, ki zbira prijave, da jih posebej kličejo.«
Herman Pušnik, ravnatelj 1. gimnazije Maribor, poudari, da sodelujejo z agencijami, a da določijo pogoje, ki morajo veljati za njihovo strokovno ekskurzijo: »Trudimo se, da ekskurzija dobi vsebino, zato postavljamo pogoje.« Od agencije pričakujejo korekten odnos v postopku izbire in sami izvedbe ekskurzije.
»Doslej so izkazali korekten odnos, tudi Mondial, ki je pred leti v takšni obliki izvedel eno od ekskurzij. Torej se da, treba je postavili jasne pogoje. Je pa res, da poskušajo zelo zgodaj, že v drugem letniku, nagovoriti dijake, da se čim prej odločijo, ponujajo jim izlete, ki so zunaj našega pouka.«
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z več ljubljanskih gimnazij so nam nekateri starši otrok, ki obiskujejo te ustanove, povedali, da naj bi posamezniki iz 4. letnikov v imenu potovalne agencije Mondial Travel, - domnevno naj bi to počele tudi nekatere druge agencije -, pobirali prijavnice, nekateri celo akontacijo za maturantske izlete od dijakov 2. letnikov. Starše je zmotilo tudi to, da je agencija imela sestanek z njimi šele zatem, ko so njihovi otroci že podpisali prijavnico. Da nikakor ne odobravajo angažma t.i. »šolskih agentov«, sporočajo agenciji v zapisu, ki nam ga je posredoval eden od staršev. Tudi sicer ravnatelji govorijo o – kot so se nekateri izrazili – vse bolj agresivnem pristopu potovalnih agencij, ki skušajo pridobiti mlade potnike.
Starejši dijaki zbirajo prijave za maturantski izlet v imenu agencije Mondial in podobnih, ki imajo vse bolj agresiven pristop
Glavni pripombi sta agresiven pristop in začetek promocije že sredi drugega letnika, kot je znano, maturantski izlet poteka konec tretjega. Tako tako so zapisali nekateri starši otrok z gimnazij Bežigrad, Ledina, Poljane, Vič in Šentvid, ki se s tem načinom promocije nikakor ne strinjajo. Posamezni starši so nam zaupali, izpostavljati se ne želijo, da so dijaki iz četrtega letnika od mladoletnih dijakov v drugem letniku zbirali prijave za maturantski izlet, ta poteka konec tretjega letnika, nekateri so zbirali tudi akontacijo. Dijaki so se za prijavo morali odločili v enem dnevu, še preden je bil program izleta staršem – sestanek naj bi bil pravzaprav sklican po njihovem urgiranju – sploh predstavljen.
Andrej Kačič iz agencije Mondial Travel na vprašanje, kako komentira, da so določeni dijaki iz četrtega letnika domnevno zbirali prijave in akontacije, konkretno ni odgovoril oz. zanikal, je pa zapisal, da so njihove dejavnosti vselej v skladu z navodili posamezne izobraževalne ustanove in veljavne zakonodaje, da pa so del njihove promocijske ekipe tudi mladi med 18. in 28. letom starosti, ki delo opravljajo prek espeja oz. študentskega servisa. Neuradno naj bi Mondial sicer obljubil, da bo pobrano akontacijo vrnil, nekateri starši pa naj bi celo prejeli prve položnice z rokom plačila 1. april.
Domnevno naj bi dijake, ki naj bi pomagali agenciji deliti propagandno gradivo, kot so nam nekateri starši povedali, agencija nagradila tudi s popusti ali celo brezplačnimi izleti :
Organizacija maturantskih izletov je postal velik posel, tudi zato očitno nagovarjajo vse mlajše dijake. Ravnateljica 3. gimnazije Maribor Marija Lešer pravi, da so predstavniki agencij postali zahtevni, njihove metode opisuje kot nasilne.
»Nazadnje sem morala, če grobo rečem, spoditi predstavnika dveh agencij, ki sta šla med odmori v razrede. Dijake celo kličejo po telefonu.«
Če bo treba, bo Marija Leše klicala tudi policijo:
»Človek je lahko prijazen enkrat, dvakrat, največ trikrat. Ampak mene je streslo takrat, ko mi je dijakinja rekla, da se ne počuti dobro, celo ogroženo. Če se bo zadeva ponovila, zagotovo o tem ne bom premišljala.«
Pred leti – zdaj ne več – so pritiskali tudi na dijake Gimnazije Kranj. Ravnatelj Franc Rozman opiše: »V smislu, da potem v vsakem oddelku poskušajo dobiti kakšnega predstavnika, ki zbira prijave, da jih posebej kličejo.«
Herman Pušnik, ravnatelj 1. gimnazije Maribor, poudari, da sodelujejo z agencijami, a da določijo pogoje, ki morajo veljati za njihovo strokovno ekskurzijo: »Trudimo se, da ekskurzija dobi vsebino, zato postavljamo pogoje.« Od agencije pričakujejo korekten odnos v postopku izbire in sami izvedbe ekskurzije.
»Doslej so izkazali korekten odnos, tudi Mondial, ki je pred leti v takšni obliki izvedel eno od ekskurzij. Torej se da, treba je postavili jasne pogoje. Je pa res, da poskušajo zelo zgodaj, že v drugem letniku, nagovoriti dijake, da se čim prej odločijo, ponujajo jim izlete, ki so zunaj našega pouka.«
Prehod iz vrtca v šolo je velika prelomnica za otroka in širše – celotno družino. Če je oziroma bo otrok v letošnjem letu dopolnil šest let, so ga morali starši po zakonu vpisati v prvi razred osnovne šole, potem pa lahko predlagajo odložitev šolanja. Zakaj se starši vsako leto v večjem številu odločajo za kasnejši vstop v prvi razred in ali je strah nekaterih, da med vrtcem in šolo ni mehkega prehoda, upravičen?
Včeraj je bil narejen velik korak na poti do vpisa znakovnega jezika in jezika gluhoslepih v ustavo. Ustavna komisija državnega zbora Republike Slovenije je na včerajšnji seji soglasno sprejela sklep predloga za začetek postopka za dopolnitev ustave. Slovenija bo tako postala peta država v EU za Avstrijo, Finsko, Madžarsko in Portugalsko, ki bo imela znakovni jezik vpisan v ustavo, ter prva država v EU, ki bo imela vpisan jezik gluhoslepih. Kaj bo prinesel gluhim in gluhoslepim vpis v ustavo in na katerih področjih pričakujejo spremembe, o tem se je Petra Medved v studiu pogovarjala z sekretarjem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom in strokovno delavko in jezikoslovko iz Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Ireno Ipavec Dobrota.
Obstoj in razvoj kmetij je tesno povezan s prodajo njihovih pridelkov in izdelkov. Pri tem kmetije razvijajo različne pristope za prepoznavnost na trgu in imamo kar nekaj uspešnih zgodb. Promovirajo se tudi skozi vsakoletne akcije S kmetije za vas. K dvigu kakovosti in utrjevanju prepoznavnosti že več kot 30 let prispeva tudi vsakoletno ocenjevanje in razstava Dobrote slovenskih kmetij. Na kmetijsko gozdarski zbornici pa nastaja platforma, ki bo razpršene ponudnike kmečkih pridelkov in izdelkov povezala v najpopolnejšo bazo ponudnikov in njihovih izdelkov.)
Eden od ukrepov za zajezitev širjenja covida - 19 je tudi omejitev gibanja v nočnem času. Pri nas ta omejitev oz. t.im. policijska ura traja že 122 dni. Uvedena je bila 20.oktobra lani. Potem ko je nočno policijsko uro uvedla nizozemska vlada – uvedla jo je 23. januarja in naj bi obveljala do najmanj 2. marca, je to sprožilo večdnevne množične proteste v več mestih po državi. Nižjestopenjsko nizozemsko sodišče je vladi naložilo, da ta ukrep prekliče, vlada se je na to odločitev pritožila in sinoči je Nizozemsko prizivno sodišče razveljavilo odločitev sodišča nižje stopnje – torej policijska ura med 21. in 4.30 na Nizozemskem ostaja. Kako pa je pri naših sosedih - v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem?
Pandemija, ki stiska del gospodarstva, sploh storitvenega, se počasi odraža tudi v poslovanju bank. Potem ko so banke lani pridelale še za 450 milijonov evrov dobička, kar je sicer za petino manj kot leto pred tem, jih letos zaradi pandemije čakajo bistveno slabši rezultati. Kot ocenjuje guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, je največji problem, ker praktično nimajo posla: rast posojil prebivalstvu je zanemarljiva, rast posojil podjetjem pa celo negativna.
Poročali smo že, da je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) Društvu psihologov Slovenije podelil nagrado za solidarnost civilne družbe za projekt psihosocialne podpore ljudem med pandemijo. Društvo je eno od 23 nagrajencev iz EU in združenega kraljestva. Markom Vrtovec predsednik Društva psihologov Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je bilo društvo nagrajeno za aktivnosti, ki jih izvajajo pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnosti je telefon za psihološko podporo ob epidemiji COVIDA-19 ( številka 080 5100), s katerim nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije.
Se bodo dela pri gradnji premostitvenega objekta v dolini Glinščice zavlekla in s tem morda tudi gradnja drugega tira Divača Koper? Glinščica oziroma viadukt čez dolino Glinščice je namreč najpomembnejši premostitveni objekt, ki predstavlja tudi dostop do gradnje prvih predorov na trasi. Dolgo niso ugotovili, ali je bila referenca konzorcija MarkoMark Nival - 8 metrov visok zid - ustrezna. Zdaj je problem geološke narave, in sicer slabša nosilnost temeljnih tal, kot so pričakovali. Kaj to pomeni v pogovoru z Jadranom Bajcem iz projektnega sveta za civilni nadzor drugega tira.
Letos so že 56-tič podelili Bloudkove nagrade in plakete za prispevek k slovenskemu športu. Med prejemniki ene izmed plaket za leto 2020 je tudi Primož Kališnik, novinar in urednik, ki je v zadnjih 30-tih letih ogromno naredil za širjenje športne rekreacije in utrjevanje njenega statusa v družbi. Ta je tudi s popolnim zaprtjem družbe doživela "zatemnitev", ki jo bomo zdaj morali preseči in se vrniti na športna igrišča, kar je še zlasti pomembno za otroke in mladostnike.
V soboto je slovensko javnost pretresla novica o eni izmed najhujših nesreč v naših gorah v zadnjih desetletjih. V njej so tri osebe izgubile življenje, še tri pa so bile poškodovane vendar so po zadnjih informacijah izven življenjske nevarnosti. V istem dnevu je na Kaninu življenje v plazu izgubil tudi turni smučar. Pogovor z inštruktorjem gorske reševalne službe in strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije Matjažem Šerkezijem.
V teh dneh obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga ja razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki nam bo zaupal Danijel Vrbec iz Služba za programski kontroling RTV Slovenija.
Jutri obeležujemo svetovni dan radia. Organizacija Združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) ga ja razglasila leta 1946. Kakšen je pomen radia danes? Dejstvo je, da kot medij doseže okoli 95 odstotkov svetovnega prebivalstva vseh slojev. Kakšni pa so sicer statistični podatki nam je zaupal Danijel Vrbec iz Služba za programski kontroling RTV Slovenija. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Korona virus in epidemija sta pustu ter znamenitemu ptujskemu kurentovanju pošteno zagodla, a se za prihodnost maškarad ni bati. V najstarejšem slovenskem mestu ima pust dolgo in bogato tradicijo. Pisni zgodovinski viri dokazujejo, da so na Ptuju pustne igre prirejali že pred 411-imi leti, davnega leta 1610.
Pričelo se je kitajsko novo leto, ki je v preteklosti vsako leto prineslo najbolj množične svetovne migracije. Že drugo leto zapored pa na Kitajskem praznujejo novo leto drugače. Več nam je razkrila Sanela Kšela, ki je magistrirala iz programa Sinologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S kitajsko kulturo in jezikom se ukvarja 8 let. Tri leta je živela na Kitajskem (dve leti in pol v Wuhanu in pol leta v Kunmingu). Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Kar polovica od 10 najbolj prodajanih avtomobilov z vozniki prek izbirnikov na armaturni plošči ne komunicira v slovenščini. Evropska zakonodaja zahteva navodila za uporabo v jeziku potrošnika za vsako baterijo, ki je na trgu, to pa ni obvezno za jezik izbirnikov v elektronskih napravah, telefonih in celo v avtomobilih. Nedavno so na to opozorili pri AMZS in se zavzeli za spremembe na tem področju. Na cesti sta namreč varnost in s tem slovenščina v izbirnikih na armaturnih ploščah avtomobilov veliko bolj pomembni kot v mobilnem telefonu.
Profesor ekonomije Marko Pahor priznava, da se v njegovem poklicnem krogu marsikdo »igra« z bitcoini - iz radovednosti in želje po zaslužku. Odsvetuje pa, da bi mali vlagatelji tvegali vse svoje prihranke in jih vložili v kriptosvet. Ni pač vsak kot najbogatejši Zemljan Elon Musk, njegovo podjetje Tesla je kupilo za 1,5 milijarde dolarjev bitcoinov.
V Mjanmaru se protesti proti vojaškemu udaru po vseh mestih krepijo iz dneva v dan. Po nekaterih ocenah se je v največjem mestu Yangon zbralo sto tisoč mirnih protestnikov in zahtevalo vzpostavitev demokracije, policisti pa so v ponedeljek proti njim uporabili plastične naboje in vodne topove. Poročajo pa tudi o prestopih policistov na stran civilistov. Odstavljeni politiki Nacionalne lige za demokracijo z voditeljico Aung San su Či na čelu so že od minulega ponedeljka v hišnem priporu. Sandra Krišelj se je o ozadju vojaškega udara, interesih Kitajske na tem območju ter dilemi, ali Nobelova nagrajenka Aung San Su Či še velja za moralno ikono pogovarjala z nekdanjim kolegom, dopisnikom Lojzetom Kosom. Azijsko državo je obiskal osemkrat, prvič daljnega leta 1989.
V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Za oddajo Ultrazvok smo poklicali mikrobiologinjo doc. dr. Viktorijo Tomič, ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. Pripravil Iztok Konc. Foto: webandi/ pixabay
Tehnologije umetne inteligence doživljajo eksponentno rast. Preoblikujejo svet, v katerem živimo in tudi to, kako ga doživljamo, saj konec koncev prav algoritmi umetne inteligence določajo, katere vsebine na spletu bi nas utegnile najbolj zanimati in tako v pomembni meri soustvarjajo naš pogled na svet. Umetna inteligenca se naglo uvaja na nova in nova področja, v gospodarstvu jo srečamo pod krovno oznako industrija 4.0. Z njeno pomočjo se marsikje že izbira nove kadre, oblikuje zavarovanja, trguje na borzah in napoveduje prihodnje trende, naj gre za gospodarske kazalce ali razvoj pandemije, pa tudi prihodnje vedenje ljudi. Tako Združene države Amerike kot Kitajska ogromno vlagajo v to ključno tehnologijo, vsaka s svojimi prioritetami in posledicami za družbo. Kako do etične umetne inteligence? Evropska unija si v tem kontekstu prizadeva za razvoj umetne inteligence, ki bi jo odlikovalo prav upoštevanje etičnih vidikov in človekovih pravic. Slovenija se aktivno vključuje v evropska prizadevanja in želi čim bolj izkoristiti znanje, ki ga na tem področju ima. Pripravljen je Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025, ki čaka na potrditev na vladi. Na ministrstvu za javno upravo so v torek, 9. februarja 2021 organizirali spletno okroglo mizo, na kateri so se posvetili spoštovanju etičnih načel in zagotavljanju človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence. "To je dokazano dejstvo. Imamo nekatere škodljive uporabe, na katere se moramo odzvat, " je poudaril dr. Aleš Završnik z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti. "Škodljive za človekove pravice, za demokratične strukture in procese in za pravno državo. " "Etika tehnologije je neke vrste poskus družbenega dogovora, " je poudaril filozof dr. Luka Omladič. "Pokus družbe ali ima lahko kontrolo nad tehnologijo, za katero se zdi, da deluje sama od sebe. " "Upravljanje s podatki je temelj umetne inteligence," je opozorila dr. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. Maja Bogataj Jančič, vodja Inštituta za intelektualno lastnino. "Lahko da velja, da je umetna inteligenca toliko etična, kot je tisti, ki so ustvarja. Pri tem je tisti, ki jo ustvarja, tudi tisti, ki izbira in pripravlja podatke, na katerih se bodo mašine učile." Medtem ko etika nudi ključne smernice za uspešno sobivanje človekovih svoboščin in umetne inteligence, zgolj etične smernice ne zadoščajo za uspešno določanje okvirov, znotraj katerih naj se tehnologije razvijajo in uporabljajo. Za to je nujen čimprejšnji zakonski okvir. "Glavno tveganje danes je, da smo perfekcionistični, da skušamo iskati neke definicije pri tehnologiji, ki se šele razvija,« je izpostavil predsednik ad hoc odbora Sveta Evrope za umetno inteligenco dr. Gregor Strojin. "Osredotočiti se moramo na realne rizike, ki obstajajo zdaj, na odgovornost držav in iz tega izhajati. " Foto: Pixabay
Od danes ponovno obratujejo nekatere storitvene dejavnosti in manjše trgovine in sicer tiste do 400 m2 površine. Za vse zaposlene v teh dejavnostih je pogoj opravljen test na covid, v nekaterih primerih, na primer za kozmetične salone pa to velja tudi za stranke, zaradi česar je precej hude krvi in mnogi saloni so zato ostali zaprti. O tem, kako so potekale priprave na odpiranje trgovin, predvsem testiranje in v kakšnih razmerah je zdaj dejavnost sta predstavila Mariča Lah predsednica Trgovinske zbornice Slovenije in Ladislav Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Več Drago Balažič.
Neveljaven email naslov