Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaenkrat poznamo okoli 180 tisoč vrst metuljev, v Sloveniji jih je okoli 3600
Severnoameriški Indijanci plemena Zuni verjamejo, da se, ko pridejo metulji, vrne tudi poletje. Če je prvi metulj, ki poleti pride na plano bele barve, bo poletje deževno. Na naših tleh metuljev niti ne povezujemo toliko z vremenom – morda le štajerska vraža, ki pravi, da kdor spomladi najprej ujame rumenega metulja, bo vse leto zagorel od sonca, kdor pa belega, pa bledičen.
Najstarejši ohranjeni fosili metuljev so iz eocena, to je bilo pred štirideset do petdeset milijonov let. Metulje najdemo tudi na stenskih poslikavah v faraonskih grobnicah, ki so stare več kot 3500 let. V krščanstvu je metulj postal simbol za vstajenje, zato krasi tudi številne slavne grobove. Prav zaradi njihovega življenjskega ciklusa, pravzaprav zaradi razvojne preobrazbe, so pri mnogih narodih simbol metamorfoze. Ljudje so bili že od nekdaj navdušeni nad preobrazbami, ki jih zmorejo ta skrivnostna bitja – metamorfoza od jajčeca, gosenice, bube do odraslega metulja predstavlja nekaj, kar v ljudeh vzbuja vprašanja, kako se lahko to zgodi? In to se sprašujejo tudi tisti, ki se na metulje spoznajo, razlaga Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore ter predsednica Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.
“Kaj točno se dogaja v bubi, še vedno ni povsem jasno. Dolgo je veljajo, da se znotraj bube vse celice spremenijo v nekakšno juho iz katere se potem preoblikuje metulj. Nedavno pa so dokazali, da to ni tako, ker določeni organski sistemi ostanejo povsem enaki. Fenomen preobrazbe je vsekakor nekaj, kar potrebuje še dodatno raziskave, da bomo ugotovili, kako poteka.”
Metulj je znamenje lepote narave in uteleša vse njene pozitivne lastnosti. Predvsem se to odraža v barvi, obliki, simetričnosti in vzorcih na krilih, ki so verjetno najbolj kompleksen del telesa omenjenih žuželk. Kaj določa barvo in vzorec metuljevih kril?
“Krila so prekrita z luskami, ki se strehasto prekrivajo. In luske so tiste, ki dajejo metuljem barvo. Luske so zgrajene vrečasto, v njih so barvila. Bela barva metuljevih kril pomeni, da je luska prazna. Pri drugih barvah so potem različne kombinacije.”
Metulji običajno ne morejo leteti, če je temperatura zraka nižja od 10 stopinj Celzija. Življenjska doba odraslega metulja je nekaj dni do dveh tednov. Okoli 180 tisoč vrst metuljev obstaja na svetu, a ocenjujejo, da je številka bližje pol milijona vrst. Če gledamo le populacijo metuljev v Sloveniji, 3600 vrst je popisanih. In od teh je zgolj 181 vrst dnevnih metuljev, vse ostalo so nočni metulji. Najbolj iskan metulj v Sloveniji je Rdeči apolon. Na spletni strani Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije celo sprašujejo: ali ste ga videli? Opazujemo ga lahko namreč le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda.
“Rdeči apolon je zelo markantna vrsta metulja, ker ima tudi na krilih rdeče-belo markacijo. Iskanje rdečega apolona je z velikokrat zelo težavno, zato smo s Planinsko zvezo Slovenije začeli akcijo: pozivamo planince in obiskovalce gora, da nas obvestijo o srečanjih z rdečim apolonom.”
Metulje ogroža predvsem izguba habitata, torej življenjskega prostora. V Evropi je to zaradi vpliva kmetijstva (izgube travniških površin). Velik problem (predvsem za nočne metulje) pa je tudi svetlobno onesnaževanje.
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaenkrat poznamo okoli 180 tisoč vrst metuljev, v Sloveniji jih je okoli 3600
Severnoameriški Indijanci plemena Zuni verjamejo, da se, ko pridejo metulji, vrne tudi poletje. Če je prvi metulj, ki poleti pride na plano bele barve, bo poletje deževno. Na naših tleh metuljev niti ne povezujemo toliko z vremenom – morda le štajerska vraža, ki pravi, da kdor spomladi najprej ujame rumenega metulja, bo vse leto zagorel od sonca, kdor pa belega, pa bledičen.
Najstarejši ohranjeni fosili metuljev so iz eocena, to je bilo pred štirideset do petdeset milijonov let. Metulje najdemo tudi na stenskih poslikavah v faraonskih grobnicah, ki so stare več kot 3500 let. V krščanstvu je metulj postal simbol za vstajenje, zato krasi tudi številne slavne grobove. Prav zaradi njihovega življenjskega ciklusa, pravzaprav zaradi razvojne preobrazbe, so pri mnogih narodih simbol metamorfoze. Ljudje so bili že od nekdaj navdušeni nad preobrazbami, ki jih zmorejo ta skrivnostna bitja – metamorfoza od jajčeca, gosenice, bube do odraslega metulja predstavlja nekaj, kar v ljudeh vzbuja vprašanja, kako se lahko to zgodi? In to se sprašujejo tudi tisti, ki se na metulje spoznajo, razlaga Barbara Zakšek s Centra za kartografijo favne in flore ter predsednica Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije.
“Kaj točno se dogaja v bubi, še vedno ni povsem jasno. Dolgo je veljajo, da se znotraj bube vse celice spremenijo v nekakšno juho iz katere se potem preoblikuje metulj. Nedavno pa so dokazali, da to ni tako, ker določeni organski sistemi ostanejo povsem enaki. Fenomen preobrazbe je vsekakor nekaj, kar potrebuje še dodatno raziskave, da bomo ugotovili, kako poteka.”
Metulj je znamenje lepote narave in uteleša vse njene pozitivne lastnosti. Predvsem se to odraža v barvi, obliki, simetričnosti in vzorcih na krilih, ki so verjetno najbolj kompleksen del telesa omenjenih žuželk. Kaj določa barvo in vzorec metuljevih kril?
“Krila so prekrita z luskami, ki se strehasto prekrivajo. In luske so tiste, ki dajejo metuljem barvo. Luske so zgrajene vrečasto, v njih so barvila. Bela barva metuljevih kril pomeni, da je luska prazna. Pri drugih barvah so potem različne kombinacije.”
Metulji običajno ne morejo leteti, če je temperatura zraka nižja od 10 stopinj Celzija. Življenjska doba odraslega metulja je nekaj dni do dveh tednov. Okoli 180 tisoč vrst metuljev obstaja na svetu, a ocenjujejo, da je številka bližje pol milijona vrst. Če gledamo le populacijo metuljev v Sloveniji, 3600 vrst je popisanih. In od teh je zgolj 181 vrst dnevnih metuljev, vse ostalo so nočni metulji. Najbolj iskan metulj v Sloveniji je Rdeči apolon. Na spletni strani Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije celo sprašujejo: ali ste ga videli? Opazujemo ga lahko namreč le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda.
“Rdeči apolon je zelo markantna vrsta metulja, ker ima tudi na krilih rdeče-belo markacijo. Iskanje rdečega apolona je z velikokrat zelo težavno, zato smo s Planinsko zvezo Slovenije začeli akcijo: pozivamo planince in obiskovalce gora, da nas obvestijo o srečanjih z rdečim apolonom.”
Metulje ogroža predvsem izguba habitata, torej življenjskega prostora. V Evropi je to zaradi vpliva kmetijstva (izgube travniških površin). Velik problem (predvsem za nočne metulje) pa je tudi svetlobno onesnaževanje.
Za vsakega tretjega Slovenca stroka predvideva, da bo imel enkrat v življenju težave z duševnim zdravjem. Te so pogosto nevidne, največkrat jih spremlja tudi stigma. Laična in strokovna javnost opozarjata, da bi bilo nujno okrepiti uporabniška združenja in zagotoviti sicer že obljubljena sredstva za zagovorništvo. Opozarjajo na dolge čakalne vrste in so kritični, da dostopnost do pomoči ne bi smela biti odvisna od tega, ali imaš sredstva za obisk psihoterapevta ali psihiatra ali ne.
Električni skiroji so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas zelo razširjeno prevozno sredstvo, še posebej v urbanih središčih. A podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je prometnih nesreč z njihovo udeležbo vse več, najpogosteje pa so povzročitelji nesreč prav vozniki električnih skirojev. Njihov skokovit porast, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti, predstavlja nove izzive tudi za oblikovalce politik
Članice Združenih narodov so pred nekaj tedni po dolgoletnih pogajanjih sprejele dogovor o zaščiti oceanov s ciljem, da bi do leta 2030 zaščitili 30 odstotkov vseh površin, ki spadajo v odprta morja. Gre za območja, kjer imajo pravico do plovbe, ribolova in raziskovanja vse države. Mednarodne vode predstavljajo kar 60 odstotkov vseh morskih površin, zdaj je zaščiten le približno en odstotek. Oceani prekrivajo 70 odstotkov površine Zemlje in so daleč največji vir vode. O pomeni oceanov in njihovi ogroženosti zaradi podnebnih sprememb se je Špela Novak pogovarjala z doktorico Nino Bednaršek z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
Pediatrično stroko je razburilo obvestilo Strateškega sveta za prehrano, ki predlaga spremembo strokovnih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ker recenzenti Strateškega sveta za prehrano predlagajo uvedbo dveh menijev: jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil, številni v tem vidijo začetek uvedbe veganskih obrokov v prehrano otrok. Ali je zgolj rastlinska prehrana za otroke zdrava in kakšne so lahko posledice takšnega načina prehranjevanja?
Zakaj velika večina prebivalcev Slovenije prebivalci Slovenije ni pripravljenih spreminjati svojih potovalnih navad in za prevoz še vedno uporablja v glavnem avtomobile, čeprav se zavedajo nujnosti varovanja okolja in si k temu želijo prispevati? Več v pogovoru z Erikom Logarjem iz AMZS.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Na javnem medijskem zavodu, Radioteleviziji Slovenija, četrtič od 23. maja 2022 poteka zaostritev stavkovnih dejavnosti, ki jo je izglasoval stavkovni odbor Koordinacije novinarskih sindikatov RTV. Del zaposlenih tako stavka s prekinitvijo dela, a na delovnih mestih. Ob tem se nadaljujejo tudi pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma, zahteve pa po skoraj letu dni ostajajo iste: novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač. Vladajoča politika, ki stavko podpira, čaka na odločitev ustavnega sodišča o tem, ali je na referendumu izglasovan zakon o RTV ustaven ali protiustaven. Več v pogovoru z novinarko Majo Derčar.
V zadnjem lanskem četrtletju se je število kupoprodajnih pogodb na trgu rabljenih stanovanj znižalo za kar 27%. Manj prometa je bilo tudi januarja. Trgovanje s stanovanjskimi nepremičninami je sicer še vedno dovolj živahno, le da se zdaj v nakupe podajajo večinoma tisti, ki iščejo stanovanje za bivanje. Manj je špekulativnih naložbenih nakupov in manj absurdno visokih cen. Poka nepremičninskega balona ne bo. Banke, ki so že dvignile obrestne mere na stanovanjska posojila, so relativno stroge v zahtevi po pridobitvi uporabnih dovoljenj.
Na povabilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji je v Združenih državah Amerike gostoval naš radijski kolega Sandi Horvat. Čez lužo se je odpravil spoznavat pravice ameriških staroselcev in drugih manjšin in izvedel veliko zanimivega o političnem ustroju ZDA. Na lastne oči se je tudi prepričal, da ameriške sanje menda že dolgo ne obstajajo več.
Jože Skok je svojo poklicno pot posvetil delu na Radiu Slovenija. Preizkusil se je tako rekoč v vseh novinarskih žanrih, bil pa je tudi aktiven v novinarskem sindikatu, ki ga je dokga leta tudi vodil. Z njim se je pogovarjala Lucija Fatur.
Ob letošnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji še vedno ni znano, koliko je oseb s stanjem avtističnega spektra, kar otežuje pogovore o temi z odločevalci. Starši takšnih otrok pa, da je terapij za njihove otroke premalo, želijo pa si tudi sistemske možnosti varstva njihovih otrok, da bi lahko vsaj nekaj prostega časa preživeli kot individuumi in ne kot starši.
Turški parlament je sinoči odstranil še zadnjo oviro za vstop Finske v NATO, s čimer ruski predsednik Putin dobiva ravno tisto, čemur se ves čas upira: še več Nata na svoje meje. Švedska prav zaradi zadržkov Turčije in Madžarske ostaja pred vrati NATA. O širitvi ter predvsem o tem, kakšni so nameni teh dveh držav, se je s Katjo Geršak, nekdanjo direktorico Centra za evropsko prihodnost ter izvršno direktorico nevladne organizacije Regionalni dialog, pogovarjal Matej Hrastar.
Prof. dr. Ester Heath z Inštituta Jožef Stefan je vodja skupine za organsko analizo na odseku za znanost o okolju in vodi raziskavo o uporabi prepovedanih drog z analizo odpadnih voda. V mednarodno raziskavo so vključena slovenska mesta Ljubljana, Kranj, Domžale-Kamnik, Novo mesto, Maribor, Koper in Velenje.
Na Občini Sežana so v sklopu Erasmusovega projekta Zaposljivost mladih s posebnimi potrebami v lokalnem okolju naredili velik korak na tem področju. Nova sodelavka pri njih že približno mesec dni, enkrat tedensko, razvršča pošto in dokumente, reže stare, fotokopira in pomaga pri pripravljanju protokolarnih daril. Da so vsi zadovoljni, se je prepričala tudi naša sodelavka.
Ste opazili, da pod znaki z imeni naselij včasih stojijo tudi table z imeni tujih mest? To so imena pobratenih občin s katerimi občina v katero vstopate sodeluje. Skoraj vsaka slovenska občina je pobratena z vsaj eno drugo občino. Ta sodelovanja so ponekod zelo intenzivna, ponekod malo manj. V pripravah na obnovo države, si podobnih sodelovanj želijo tudi ukrajinska mesta. Svoja mesta in občine želijo namreč obnoviti po evropskih smernicah, bolj zeleno, vključujoče in trajnostno. Tema povezovanja mest in dobrobiti, ki jih občine že imajo ali si jih želijo imeti, je k raziskovanju zanimivih praks spodbudila Katjo Arhar.
Vse več mladim grozi nevarnost okvare sluha zaradi nepravilne uporabe slušalk in poslušanje preglasne glasbe na prizoriščih, kot so koncerti ali diskoteke. Kako sploh prepoznamo naglušnost in kako se pred njo zaščitimo, nam je pojasnil Nejc Steiner, otorinolaringolog iz univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
Od nedelje do torka je v sklopu projekta B-AIR pod okriljem Radia Slovenija v Ljubljani potekal Festival radijske igre za dojenčke, malčke, starše in ljubitelje zvočne umetnosti. Njegov namen je raziskovanje vloge zvoka v razvoju človeka. V nedeljo je bilo na valovih Prvega mogoče slišati različne vsebine, namenjene najmlajšim, drugi dan festivala pa je potekal v slovenskih vrtcih - s poslušanjem radijskih iger. Zadnji dan je potekal v sodelovanju z Ljubljanskim festivalom kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, na njem pa so najmlajši obiskovalci in njihovi starši uživali v radijski igri, zvočnem sprehodu, zvočni instalaciji, delavnicah in okroglih mizah. Včeraj se je med obiskovalce pomešala Lara Gril in pripravila reportažo.
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravljajo spremembe Zakona o osebni asistenci, saj pravijo, da ta ni povsem domišljen, tudi stroški so bili močno podcenjeni. Kaj je osebna asistenca, kaj pomeni uporabnikom in kakšne napake ima sistem, je na terenu preverjala Eva Lipovšek. Na obisku je bila pri raziskovalki, psihoterapevtki in uporabnici osebne asistence Lei Bernik ter njeni osebni asistentki Maji.
Na področju prepoznavanja demence, tudi delovne terapije z osebami s to boleznijo, nova znanja botrujejo tudi novih načinom, kako izboljšati kvaliteto življenja osebam s to boleznijo. Marsikatera praksa, ki je v tujini že uveljavljena, prihaja zdaj tudi k nam. To velja tudi za novost, interaktivno žival, robotsko mucko, ki jo že uporabljajo v Trubarjevem domu upokojencev Loka pri Zidanem mostu. Pred nekaj dnevi so namenu prepustili še eno, dodatno robotsko muco.
Neveljaven email naslov