Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Mala morska deklica, Snežna kraljica, Kraljična na zrnu graha, Stanovitni kositrni vojak, … Pravljice Hansa Christiana Andersena zaradi prevodov v menda več kot 150 jezikov poznajo otroci po vsem svetu. Andersen je celo najbolj znan tuji avtor na Kitajskem, njegov velik oboževalec pa je bil tudi nekdanji kitajski voditelj Mao Cetung. Še nekaj manj znanih dejstev o danskem pravljičarju smo zbrali v Torkovem kvizu.
H. C. Andersen je obiskal tudi Ljubljano, o njegovem značaju in osebnem življenju pa imamo pogosto napačno podobo
Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Mala morska deklica, Snežna kraljica, Kraljična na zrnu graha, Stanovitni kositrni vojak … Pravljice Hansa Christiana Andersena zaradi prevodov v menda več kot 150 jezikov poznajo otroci po vsem svetu. Andersen je celo najbolj znan tuji avtor na Kitajskem, njegov velik oboževalec pa je bil tudi nekdanji kitajski voditelj Mao Cetung. Danec je sicer napisal več kot 70 knjig zelo različnih žanrov, a poznamo ga le po pravljicah in mečemo ga v skupni koš z bratoma Grimm, čeprav sta onadva le zapisovala ljudske pravljice, Andersenove pa so avtorske in se namesto “pred davnimi časi” in “za devetimi gorami” dogajajo v Andersenovem okolju in času.
Andersen je za tisti čas veliko potoval, bil je navdušen nad Italijo, rad je imel tudi Orient. Tudi v Sloveniji je bil, v svoj dnevnik je zapisal, da je bil dvakrat v Ljubljani, pravi prof. dr. Milena Mileva Blažić z ljubljanske Pedagoške fakultete.
“Prvič je potoval s kočijo, drugič z vlakom in prespal v hotelu na mestu današnje Name. Narisal je tudi vhod v Postojnsko jamo, obiskal pa je tudi Maribor in Celje.”
Andersena si marsikdo predstavlja kot “dobrega strička”, pač pravljično. A njegova pisma in dnevniki ter pričanja sodobnikov kažejo drugačno sliko: bil je zelo ambiciozen, po eni strani izjemno samozavesten in bahav, po drugi pa občutljiv, sramežljiv in zelo željan zunanje potrditve. Neroden najstnik žal (ali k sreči za svetovno zakladnico pravljic) ni bil primeren za igralsko ali baletno kariero, ki si jo je želel. Pred mutacijo glasu je sicer veljal za »slavčka iz Odenseja«, a tudi kot priložnostni pevec je bil bolj tarča posmeha zaradi videza in revnih oblačil. Bil je zelo visok, suh, nekoliko neroden, imel je čevlje številka 47 in ni veljal za najbolj privlačnega – prepoznate grdega račka?
“Andersen je bil prepričan, da je nezakonski sin danskega kralja Christiana VIII., zato se je ob koncu svojega življenja podpisoval kralj Christian IX. Menil je, da je bil po krivici dan v račje gnezdo in da je v resnici aristokratski beli labod, da so zanj višine …”
V Grdem račku, ki ga imajo številni za odličen primer učenja otrok o strpnosti, v resnici najdemo primesi rasizma, saj je po Andersenovem prepričanju važno predvsem poreklo. In tudi šovinizem bi morda lahko očitali danskemu pravljičarju. Njegovim ženskim likom vedno nekaj manjka (Mala morska deklica) ali pa se iz njih norčuje (Kraljična na zrnu graha). Danci še vedno pišejo razprave tudi o Andersenovi spolni usmerjenosti; nikoli se ni poročil, ni imel otrok in če bi živel v drugem času in okolju, bi bil najverjetneje odkrit homoseksualec, je v pisateljevi biografiji iz leta 2005 zapisal Jens Andersen. Poleg tega je Andersen zadnja leta svojega življenja (umrl je pri sedemdesetih zaradi raka na jetrih) živel tudi s čudnim strahom, da ga bodo pomotoma živega pokopali. Da bi to preprečil, je vsak večer na posteljno omarico položil listek z opozorilom: »Nisem mrtev. Samo videti sem tak.«
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Mala morska deklica, Snežna kraljica, Kraljična na zrnu graha, Stanovitni kositrni vojak, … Pravljice Hansa Christiana Andersena zaradi prevodov v menda več kot 150 jezikov poznajo otroci po vsem svetu. Andersen je celo najbolj znan tuji avtor na Kitajskem, njegov velik oboževalec pa je bil tudi nekdanji kitajski voditelj Mao Cetung. Še nekaj manj znanih dejstev o danskem pravljičarju smo zbrali v Torkovem kvizu.
H. C. Andersen je obiskal tudi Ljubljano, o njegovem značaju in osebnem življenju pa imamo pogosto napačno podobo
Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Mala morska deklica, Snežna kraljica, Kraljična na zrnu graha, Stanovitni kositrni vojak … Pravljice Hansa Christiana Andersena zaradi prevodov v menda več kot 150 jezikov poznajo otroci po vsem svetu. Andersen je celo najbolj znan tuji avtor na Kitajskem, njegov velik oboževalec pa je bil tudi nekdanji kitajski voditelj Mao Cetung. Danec je sicer napisal več kot 70 knjig zelo različnih žanrov, a poznamo ga le po pravljicah in mečemo ga v skupni koš z bratoma Grimm, čeprav sta onadva le zapisovala ljudske pravljice, Andersenove pa so avtorske in se namesto “pred davnimi časi” in “za devetimi gorami” dogajajo v Andersenovem okolju in času.
Andersen je za tisti čas veliko potoval, bil je navdušen nad Italijo, rad je imel tudi Orient. Tudi v Sloveniji je bil, v svoj dnevnik je zapisal, da je bil dvakrat v Ljubljani, pravi prof. dr. Milena Mileva Blažić z ljubljanske Pedagoške fakultete.
“Prvič je potoval s kočijo, drugič z vlakom in prespal v hotelu na mestu današnje Name. Narisal je tudi vhod v Postojnsko jamo, obiskal pa je tudi Maribor in Celje.”
Andersena si marsikdo predstavlja kot “dobrega strička”, pač pravljično. A njegova pisma in dnevniki ter pričanja sodobnikov kažejo drugačno sliko: bil je zelo ambiciozen, po eni strani izjemno samozavesten in bahav, po drugi pa občutljiv, sramežljiv in zelo željan zunanje potrditve. Neroden najstnik žal (ali k sreči za svetovno zakladnico pravljic) ni bil primeren za igralsko ali baletno kariero, ki si jo je želel. Pred mutacijo glasu je sicer veljal za »slavčka iz Odenseja«, a tudi kot priložnostni pevec je bil bolj tarča posmeha zaradi videza in revnih oblačil. Bil je zelo visok, suh, nekoliko neroden, imel je čevlje številka 47 in ni veljal za najbolj privlačnega – prepoznate grdega račka?
“Andersen je bil prepričan, da je nezakonski sin danskega kralja Christiana VIII., zato se je ob koncu svojega življenja podpisoval kralj Christian IX. Menil je, da je bil po krivici dan v račje gnezdo in da je v resnici aristokratski beli labod, da so zanj višine …”
V Grdem račku, ki ga imajo številni za odličen primer učenja otrok o strpnosti, v resnici najdemo primesi rasizma, saj je po Andersenovem prepričanju važno predvsem poreklo. In tudi šovinizem bi morda lahko očitali danskemu pravljičarju. Njegovim ženskim likom vedno nekaj manjka (Mala morska deklica) ali pa se iz njih norčuje (Kraljična na zrnu graha). Danci še vedno pišejo razprave tudi o Andersenovi spolni usmerjenosti; nikoli se ni poročil, ni imel otrok in če bi živel v drugem času in okolju, bi bil najverjetneje odkrit homoseksualec, je v pisateljevi biografiji iz leta 2005 zapisal Jens Andersen. Poleg tega je Andersen zadnja leta svojega življenja (umrl je pri sedemdesetih zaradi raka na jetrih) živel tudi s čudnim strahom, da ga bodo pomotoma živega pokopali. Da bi to preprečil, je vsak večer na posteljno omarico položil listek z opozorilom: »Nisem mrtev. Samo videti sem tak.«
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Novi koronavirus, ki se je iz Kitajske prenesel že v 60 držav, tudi v Slovenijo, sproža številna vprašanja. Med drugim, ali se je smiselno v tem času vseeno odpraviti na potovanje, ali je bolje v skrbi za lastno zdravje in varnost odpovedati že kupljen turistični paket oz. letalsko karto in nastanitev. Kolegica Simeona Rogelj se je o tem pogovarjala z Matjažem Jakinom iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Teksašani so na Super torek 3. marca presenetili, ker so kljub drugačnim napovedim dali prednost Josephu Bidnu pred Berniem Sandersom. Teksas pa bo v ospredju slovenske pozornosti prihodnji teden. Ne le zaradi slovenske košarkarske zvezde Luke Dončića, ampak tudi zaradi slovensko-teksaške poslovne konference in projekta Teksas čuti Slovenijo, povezanega z Dončićevim matičnim klubom Dallas Mavericks. Mitom, zgodovini in aktualnemu političnemu trenutku v Teksasu namenjamo nekaj minut.
V Kemisu so doslej ves čas zatrjevali, da je odklop elektrike zgolj zaradi črne gradnje enega od objektov, to je bazena za požarno vodo, nesmiseln. Vendar smo dobili informacijo, da v inšpekcijski odločbi, ki jo je izdal gradbeni inšpektorat, jasno piše, da črna gradnja ni le objekt C, torej bazen, temveč tudi objekt A, torej glava stavba za skladiščenje odpadkov, stavba B pa nima uporabnega dovoljenja. To torej pomeni prepoved obratovanja za Kemis, čeprav tam za zdaj zatrjujejo, da odločbe še nimajo.
Na nacionalnem inštitutu za javno zdravje zdaj pospešeno iščejo vse, ki so bili v tesnejših stikih z okuženim Slovencem. Okužba se bo zagotovo širila, kako hitro in kako široko je odvisno od gibanja okuženega in njegovih stikov z drugimi. Včeraj je kljub nenehnim opozorilom, naj vsi, ki sumijo na okužbo ne čakajo v čakalnicah pripel osebno k zdravniku v enega od ljubljanskih zdravstvenih domov.
Kako izboljšati prepoznavanje in zdravljenje redkih bolezni, je v zadnjih letih postalo prioriteta in eden od pomembnejših izzivov, prepoznanih tudi na nivoju Evropske unije in nacionalnih vlad. Letošnja že šesta nacionalna konferenca ob evropskemu dnevu redkih bolezni (ta dan sicer obeležujemo 29. februarja), ki je bila včeraj na Brdu pri Kranju, je predstavila izzive in težave s katerimi se soočajo tako zdravniki kot bolniki z redkimi boleznimi ter njihovi svojci. Prispevek je pripravila Petre Medved.
V teh dneh mineva eno leto, odkar je vodenje institucije varuha človekovih pravic prevzel Peter Svetina. Standard spoštovanja človekovih pravic je po njegovi oceni pri nas visok, vendar pa na določenih področjih še vedno prihaja do kršitev človekovih pravic, zato ga pri nadaljnjem delu čaka še veliko izzivov. O prvem letu mandata in o izzivih, ki ga čakajo v prihodnje, se je z varuhom človekovih pravic Petrom Svetina pogovarjala Lucija Dimnik Rikić
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na zvezo svobodnih sindikatov se je v zadnjem mesecu obrnilo okoli 2 tisoč delavcev, ki jih je zanimalo ali so njihove plače obračunane pravilno.
Ob mednarodnem dnevu civilne zaščite so bili na Brdu v ospredju prejemniki priznanj za delo v sistemu zaščite in reševanja. Najvišje priznanje je dobil Maks Lešnik, dolgoletni predsednik prostovoljnega gasilskega društva Maribor Studenci, ki je sedem desetletij prepleten z gasilstvom. Dobitnik Kipca civilne zaščite za življenjsko delo je v pogovoru z Aljano Jocif vznemirjeno priznal, da je kipec potrdil njegovo predanost gasilstvu.
Kakšen izziv za Slovenijo je lahko za Slovenijo nov okrepljen migrantski pritisk na področju varnosti, humanitarnosti in zagotavljanja mednarodne zaščite?
Novi koronavirus je že nekaj časa glavna tema različnih spletnih popotniških forumov in popotniških skupin na družabnih omrežjih. Ali zdravstveno zavarovanje za tujino krije tudi zdravljenje zaradi epidemij? Ali zavarovanje rizika odpovedi potovanja še pride v poštev, če na primer prihodnji teden letimo z italijanskih letališč? Kaj pravzaprav krije in česa ne zavarovanje za primer odpovedi potovanj? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih postavili predstavniku Slovenskega zavarovalnega združenja Petru Filipu Jakopiču.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Državna mreža potresnih opazovalnic je ob 10.32 zabeležila padec meteorita. Dogodek je zaznala tudi potresna opazovalnica Črešnjevec. Jure K. Čokl in astrofizičarka dr. Andreja Gomboc.
V obdobju od 2014 do 2020 je bilo za ukrepe gozdarstva namenjenih nekaj več kot 63 mio evrov, od tega je bila preko dosedanjih razpisov, porabljena samo četrtina sredstev. Da bi spodbuditi zanimanje za podpore za sanacijo gozdov, ureditev gozdnih vlak, vlaganja v gozdne prometnice, nakup sadik, vlaganja v pred- industrijsko predelavo lesa in v nakup mehanizacije za sečnjo, je kmetijsko ministrstvo skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico, Zavodom za gozdove in Zvezo lastnikov gozdov izvedlo serijo terenskih predstavitev razpisov na področju gozdarstva.
Da v Zasavju nimajo le onesnaženega zraka in umazane industrije, pričajo mnogi primeri tehnološke in umetniške inovativnosti in ustvarjalnosti. Tomaž Berginc, generalni direktor ETI elektroelement iz Izlak je pojasnil, kako poteka robotizacija proizvodnje in kako prekvalifikacija delavcev, ki se veselijo novih znanj za nova delovna mesta. Tilen Sever, raziskovalec pri projektu OPERHA-2 v Steklarni Hrastnik nam je pojasnil, kako bodo za 15% zmanjšali ogljični odtis te hrastniške tovarne. V Hrastniku se po besedah župana Marka Funkla trudijo, da bi mladi prek stanovanjske zadruge prišli do primernih stanovanj po dostopnih cenah. Špela Pavli Perko, direktorica Delavskega doma Trbovlje, nam je povedala nekaj o odmevnem projektu novomedijskih umetnosti, ki jih gojija v Delavskem domu.
Zagorski župan Matjaž Švagan predvideva ukrepe, usmerjene v energetsko učinkovitost in trajnostno mobilnost, v Trbovljah pa se ukvarjajo z ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja zraka, saj ocenjujejo, da sta glavni vir onesnaženja individualna kurišča in promet. Županja Trbovelj Jasna Gabrič pa vse bolj ugotavlja, da je lokalna skupnost preveč prepuščena sama sebi.
Po podatkih NIJZ je bilo mesto Hrastnik od vseh mest s prekomerno onesnaženim zrakom tisto mesto, ki je imelo med letoma 2016 in 2018 najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi srčnožilnih bolezni pred Trbovljami in Mariborom. Kljub temu je izpadlo s seznama ogroženih mest, saj merilna naprava, ki jo je ARSO postavil sredi športnega parka, ne zaznava več dovolj visoke onesnaženosti zraka. O onesnaženosti zraka smo se pogovarjali s Simono Perčič, dr. med. iz NIJZ, z Alenko Forte, dr. med. iz Zdravstvenega doma Trbovlje, ki je z nami delila izkušnje iz svoje dolgoletne zdravniške prakse na območju z največjo onesnaženostjo zraka in z Markom Funklom, županom Hrastnika, ki bi rad dosegel, da bi ARSO kakovost zraka meril na lokaciji, ki bi bila glede onesnaženosti primerljiva z drugimi onesnaženimi mesti, ne pa sredi športnega parka.
Glasbena šola, športni park, učna pot rudarjenja, trim steza, fitnes na prostem, muzej rudarstva, trboveljski dimnik in novi park z monolitom so točke, na katere bi obiskovalca peljali otroci iz trboveljske osnovne šole Tončke Čeč. Tiste, ki bi si vzeli dovolj časa, pa bi peljali po verigi zasavskih gorskih vrhov, ki obkrožajo dolino. Na koncu pa seveda še o tem, katere so tradicionalne jedi, ki bi jih gostu prinesli na mizo v teh krajih.
Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu, ki naj bi končno tudi določil pravila uporabe lahkih električnih vozil, to je skirojev in koles na električni pogon. Električnim vozilom se ne moremo izogniti, zato je treba najti način, na katerega bodo lahko sobivala z drugimi udeleženci v prometu.
Neveljaven email naslov