Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Karkoli počnemo prek interneta, kaj iščemo, pošiljamo e pošto, objavljamo, všečkamo, karkoli, v vsakem primeru gre za podatke, ki potujejo po internetu. Ta pa je zelo fizičen, čeprav je to danes že skoraj nevidno. Kljub brezžičnim povezavam in podatkovnim oblakom podatki še vedno potujejo po kablih, hranijo se v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je zelo fizična in ima velik vpliv na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. O tem smo se pogovarjali z raziskovalko in umetnico Joano Moll, ki je o tem predavala na konferenci Kritično inženirstvo v Aksiomi, s projektom se predstavlja tudi na aktualni razstavi. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.
Pogovor z raziskovalko in umetnico Joano Moll
Karkoli počnemo prek interneta, kaj iščemo, pošiljamo e pošto, objavljamo, všečkamo, karkoli, v vsakem primeru gre za podatke, ki potujejo po internetu. Ta pa je zelo fizičen, čeprav je to danes že skoraj nevidno. Kljub brezžičnim povezavam in podatkovnim oblakom podatki še vedno potujejo po kablih, hranijo se v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je zelo fizična in ima velik vpliv na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. O tem smo se pogovarjali z raziskovalko in umetnico Joano Moll, ki je o tem predavala na konferenci Kritično inženirstvo v Aksiomi, s projektom se predstavlja tudi na aktualni razstavi.
Uporabnice in uporabniki ne razumemo prav dobro, kako deluje internet. Mehanizmi delovanja nam niso znani, veliko se dogaja brez našega vedenja. Te dni pred 20-imi leti se je v kinematografih po svetu vrtel prvi del trilogije Matrica, v katerem glavni junak Neo, upodobil ga je Keanu Reeves, sprejme rdečo tableto, ki mu jo ponudi Morphiusa, igra ga Lawrence Fishburne, in tako odkrije resnico, pravo naravo svojega obstoja. V današnjem svetu je takšnih Morphiusov, od žvižgačev do raziskovalcev, kot ste sami, veliko, zdi pa se, da nihče od nas noče biti Neo in vzeti rdeče tablete. Vsi si zatiskamo oči pred mehanizmi, ki delujejo v ozadju interneta. Se strinjate?
Nisem prepričana glede rdeče tablete, ljudje so vse bolj pripravljeni razumeti, kako stvari delujejo. Vendar gre za veliko frustracijo. Večkrat poudarim, da je internet največja infrastruktura, ki jo je človeštvo kadar koli zgradilo, vendar je najbolj nevidna. Kljub vsem napravam ga težko vidimo, celo ruterje oziroma usmerjevalnike težko najdemo. To je le infrastruktura, ki internet podpira in mu omogoča, da sploh deluje. Ob tem pa gre za številne procese, ki jih poganja cela legija algoritmov in drugih stvari, o katerih pa res nič ne vemo. In tako kot ste poudarili, ljudje, kot sem jaz, ki poskušamo odkriti »resnico« (izg. resnico v narekovajih), gre za naše zgodbe, gledamo skozi svoja okna. Tudi to je pomembno poudariti. Govorimo o stvareh, ki jih mi razumemo in smo jih lahko izsledili, po večini gre le za vrh ledene gore. To nas frustrira in če se ljudje znajdemo v položaju, v katerem bi doživljali frustracijo, takrat se običajno umaknemo in nočemo vedeti nič.
Nam lahko razložite, kako stvari delujejo? Z vsakim klikom in vsakim premikom po internetu za seboj puščamo sledi. Koliko naših podatkov je tam zunaj, kje vse puščamo svoje sledi?
Podatki so vseprisotni in vsesplošno razširjeni. Podatke ustvarjamo, tudi ko jih ne ustvarjamo. Že samo s telefonom sporočamo svojo lokacijo, kadar izklopimo vse podatke, ko je telefon v delovanju letalskega načina, s tem sporočamo, da je telefon v tem načinu in s tem tudi nekaj sporočamo. Podatki so povsod, proizvajamo jih nenehno, shranjeni so na nešteto strežnikih, ki so po vsem svetu, ne moremo jim slediti, in kar je najhujše, ne moremo jih nikoli izbrisati. Ko so podatki enkrat na internetu, jih je nemogoče izbrisati. To je tudi skrb vzbujajoče.
Kaj vse se dogaja z našimi podatki, ko so enkrat na internetu?
Podatke proizvajamo, ti se nato zbirajo, razvrščajo in nato hranijo, delijo ali prodajajo. Podjetja, vlade in organizacije nato ustvarjajo vzorce spletnega vedenja ljudi. To še posebej učinkovito deluje pri oglaševanju – ustvarjajo vzorce spletnega vedenja, da razvrščajo ljudi v skupine in jim prodajajo stvari. To se dogaja na različnih področjih, denimo v zdravstvu in drugih.
O tem smo že slišali, da nas glede na našo dejavnost na internetu razvrščajo v različne skupine. Katere skupine pa vse obstajajo? Vemo, da nam določijo spol, starost, kje živimo …
Oh, tega je še veliko več. Obstaja na primer področje podatkovnih posrednikov – podjetij, ki se ukvarjajo izključno s podatki. Zbirajo podatke, jih uredijo in prodajajo v paketih. Acxsiom je največji podatkovni posrednik na svetu, imajo profile več kot 700 milijonov ljudi, kar je ogromno. Imajo več kot tisoč različnih kategorij, verjetno bo bolj držala številka več kot tri tisoč, kdo bi vedel, te stvari niso javne. Med njimi najdete starost, elektronske naslove, telefonsko številko, spolno usmerjenost, koliko časa preživite na spletu, katere filme radi gledate, ali radi gledate filme s homoseksualnimi vsebinami ali ne, koliko boste letos zapravili, ali boste imeli otroke, ali radi potujete z ladjo … Gre za zelo natančne kategorije. Niti sami ne znamo oblikovati tako podrobnega osebnega profila. Oni imajo vse.
Vsi ti podatki potujejo po internetu, ki pa je zelo fizičen, čeprav ga pravzaprav ne vidimo, kot ste poudarili na začetku. Podatki potujejo po kablih, hranijo pa jih v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je fizična in vpliva na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. Kakšen je vpliv novih tehnologij na okolje?
Internet ima ogromen vpliv na okolje. Že leta 2008 je internet z vsemi napravami, ki so priklopljene nanj, presegel količino izpustov toplogrednih plinov, ki jih na leto proizvede letalska industrija. To je bilo pred več kot desetimi leti. Kakšen vpliv na okolje ima danes? Število internetnih povezav in naprav, ki so priklopljene na internet, se je od takrat povečalo najmanj za petkrat. Samo od leta 2015 do 2018 se je skoraj podvojilo. Tega se ne da ustaviti. Ker je nevidno, še nismo družbeno ozaveščeni o tem, da internet onesnažuje, da ima vsaka elektronska pošta, vsako kratko sporočilo, vsako brskanje velik vpliv na okolje, kaj šele naprave, povezane z internetom, gre za porabo energije. Kot sem že rekla in kot ste omenili, internet je tako kompleksen in sestavljen iz množice različnih akterjev, da je nemogoče izmeriti njegov vpliv na okolje. To pa je velik problem, saj ne moremo nadzorovati njegovega vpliva na okolje in tudi težko določimo odgovornega zastopnika.
Bi se morali o tem več pogovarjati? Vemo, da plastične vrečke onesnažujejo okolje, zato jih uporabljamo čim manj, vemo, da so letala veliki onesnaževalci, zato raje potujemo z vlakom. Bi morali vedeti, kakšen vpliv na okolje ima eno kratko sporočilo? Kdo v internetnem okolju je največji porabnik in onesnaževalec?
Strežniki na primer – stavbe hranijo, obdelujejo in usmerjajo podatke – so ogromni porabniki, takoj za napravami. Srednje velik strežnik na leto porabi toliko kot 25 tisoč gospodinjstev, kar je ogromno. Infrastruktura je res ogromna, industrija, ki proizvaja naprave, porabi veliko in ima velik vpliv na okolje, podatkovni del – proizvajanje in pošiljanje podatkov – porabi veliko elektrike. Hkrati pa se na internet priklaplja vse več naprav, število se povečuje eksponentno in z internetom stvari, ki prihaja, bomo vsako leto proizvedli več in več podatkov in naprav.
Kako torej javnosti pojasniti, kako velik vpliv na okolje imajo internet in nanj povezane naprave? Bi morali postaviti zgornjo mejo, koliko povezanih naprav ima lahko vsak?
Težko je, saj internet in naprave niso ekološki. Z njimi se ne moramo vesti ekološko, saj jih ne moremo popravljati, reciklirati ali še enkrat uporabiti. Narejeni so tako, da jih čim pogosteje menjamo. Ljudem tega ni težko razložiti. Če bi jim povedali, da je internet velik onesnaževalec, bi to takoj razumeli, saj ne gre za raketno znanost. Imam pa že dovolj prelaganja odgovornosti na posameznika in vse se depolitizira. Politiki, ki bi morali naslavljati te težave, oblikovati politike delovanja in jih uvesti, tega ne storijo. Rečejo, da bodo proizvajalci sami morali najti način, kako rešiti ta problem. Treba je torej prisiliti politike, naj opravljajo svoje delo.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karkoli počnemo prek interneta, kaj iščemo, pošiljamo e pošto, objavljamo, všečkamo, karkoli, v vsakem primeru gre za podatke, ki potujejo po internetu. Ta pa je zelo fizičen, čeprav je to danes že skoraj nevidno. Kljub brezžičnim povezavam in podatkovnim oblakom podatki še vedno potujejo po kablih, hranijo se v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je zelo fizična in ima velik vpliv na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. O tem smo se pogovarjali z raziskovalko in umetnico Joano Moll, ki je o tem predavala na konferenci Kritično inženirstvo v Aksiomi, s projektom se predstavlja tudi na aktualni razstavi. Pred mikrofon jo je povabila Urška Henigman.
Pogovor z raziskovalko in umetnico Joano Moll
Karkoli počnemo prek interneta, kaj iščemo, pošiljamo e pošto, objavljamo, všečkamo, karkoli, v vsakem primeru gre za podatke, ki potujejo po internetu. Ta pa je zelo fizičen, čeprav je to danes že skoraj nevidno. Kljub brezžičnim povezavam in podatkovnim oblakom podatki še vedno potujejo po kablih, hranijo se v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je zelo fizična in ima velik vpliv na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. O tem smo se pogovarjali z raziskovalko in umetnico Joano Moll, ki je o tem predavala na konferenci Kritično inženirstvo v Aksiomi, s projektom se predstavlja tudi na aktualni razstavi.
Uporabnice in uporabniki ne razumemo prav dobro, kako deluje internet. Mehanizmi delovanja nam niso znani, veliko se dogaja brez našega vedenja. Te dni pred 20-imi leti se je v kinematografih po svetu vrtel prvi del trilogije Matrica, v katerem glavni junak Neo, upodobil ga je Keanu Reeves, sprejme rdečo tableto, ki mu jo ponudi Morphiusa, igra ga Lawrence Fishburne, in tako odkrije resnico, pravo naravo svojega obstoja. V današnjem svetu je takšnih Morphiusov, od žvižgačev do raziskovalcev, kot ste sami, veliko, zdi pa se, da nihče od nas noče biti Neo in vzeti rdeče tablete. Vsi si zatiskamo oči pred mehanizmi, ki delujejo v ozadju interneta. Se strinjate?
Nisem prepričana glede rdeče tablete, ljudje so vse bolj pripravljeni razumeti, kako stvari delujejo. Vendar gre za veliko frustracijo. Večkrat poudarim, da je internet največja infrastruktura, ki jo je človeštvo kadar koli zgradilo, vendar je najbolj nevidna. Kljub vsem napravam ga težko vidimo, celo ruterje oziroma usmerjevalnike težko najdemo. To je le infrastruktura, ki internet podpira in mu omogoča, da sploh deluje. Ob tem pa gre za številne procese, ki jih poganja cela legija algoritmov in drugih stvari, o katerih pa res nič ne vemo. In tako kot ste poudarili, ljudje, kot sem jaz, ki poskušamo odkriti »resnico« (izg. resnico v narekovajih), gre za naše zgodbe, gledamo skozi svoja okna. Tudi to je pomembno poudariti. Govorimo o stvareh, ki jih mi razumemo in smo jih lahko izsledili, po večini gre le za vrh ledene gore. To nas frustrira in če se ljudje znajdemo v položaju, v katerem bi doživljali frustracijo, takrat se običajno umaknemo in nočemo vedeti nič.
Nam lahko razložite, kako stvari delujejo? Z vsakim klikom in vsakim premikom po internetu za seboj puščamo sledi. Koliko naših podatkov je tam zunaj, kje vse puščamo svoje sledi?
Podatki so vseprisotni in vsesplošno razširjeni. Podatke ustvarjamo, tudi ko jih ne ustvarjamo. Že samo s telefonom sporočamo svojo lokacijo, kadar izklopimo vse podatke, ko je telefon v delovanju letalskega načina, s tem sporočamo, da je telefon v tem načinu in s tem tudi nekaj sporočamo. Podatki so povsod, proizvajamo jih nenehno, shranjeni so na nešteto strežnikih, ki so po vsem svetu, ne moremo jim slediti, in kar je najhujše, ne moremo jih nikoli izbrisati. Ko so podatki enkrat na internetu, jih je nemogoče izbrisati. To je tudi skrb vzbujajoče.
Kaj vse se dogaja z našimi podatki, ko so enkrat na internetu?
Podatke proizvajamo, ti se nato zbirajo, razvrščajo in nato hranijo, delijo ali prodajajo. Podjetja, vlade in organizacije nato ustvarjajo vzorce spletnega vedenja ljudi. To še posebej učinkovito deluje pri oglaševanju – ustvarjajo vzorce spletnega vedenja, da razvrščajo ljudi v skupine in jim prodajajo stvari. To se dogaja na različnih področjih, denimo v zdravstvu in drugih.
O tem smo že slišali, da nas glede na našo dejavnost na internetu razvrščajo v različne skupine. Katere skupine pa vse obstajajo? Vemo, da nam določijo spol, starost, kje živimo …
Oh, tega je še veliko več. Obstaja na primer področje podatkovnih posrednikov – podjetij, ki se ukvarjajo izključno s podatki. Zbirajo podatke, jih uredijo in prodajajo v paketih. Acxsiom je največji podatkovni posrednik na svetu, imajo profile več kot 700 milijonov ljudi, kar je ogromno. Imajo več kot tisoč različnih kategorij, verjetno bo bolj držala številka več kot tri tisoč, kdo bi vedel, te stvari niso javne. Med njimi najdete starost, elektronske naslove, telefonsko številko, spolno usmerjenost, koliko časa preživite na spletu, katere filme radi gledate, ali radi gledate filme s homoseksualnimi vsebinami ali ne, koliko boste letos zapravili, ali boste imeli otroke, ali radi potujete z ladjo … Gre za zelo natančne kategorije. Niti sami ne znamo oblikovati tako podrobnega osebnega profila. Oni imajo vse.
Vsi ti podatki potujejo po internetu, ki pa je zelo fizičen, čeprav ga pravzaprav ne vidimo, kot ste poudarili na začetku. Podatki potujejo po kablih, hranijo pa jih v stavbah. Ta infrastruktura, čeprav je ne vidimo, je fizična in vpliva na okolje – to pa je področje, o katerem vemo zelo malo. Kakšen je vpliv novih tehnologij na okolje?
Internet ima ogromen vpliv na okolje. Že leta 2008 je internet z vsemi napravami, ki so priklopljene nanj, presegel količino izpustov toplogrednih plinov, ki jih na leto proizvede letalska industrija. To je bilo pred več kot desetimi leti. Kakšen vpliv na okolje ima danes? Število internetnih povezav in naprav, ki so priklopljene na internet, se je od takrat povečalo najmanj za petkrat. Samo od leta 2015 do 2018 se je skoraj podvojilo. Tega se ne da ustaviti. Ker je nevidno, še nismo družbeno ozaveščeni o tem, da internet onesnažuje, da ima vsaka elektronska pošta, vsako kratko sporočilo, vsako brskanje velik vpliv na okolje, kaj šele naprave, povezane z internetom, gre za porabo energije. Kot sem že rekla in kot ste omenili, internet je tako kompleksen in sestavljen iz množice različnih akterjev, da je nemogoče izmeriti njegov vpliv na okolje. To pa je velik problem, saj ne moremo nadzorovati njegovega vpliva na okolje in tudi težko določimo odgovornega zastopnika.
Bi se morali o tem več pogovarjati? Vemo, da plastične vrečke onesnažujejo okolje, zato jih uporabljamo čim manj, vemo, da so letala veliki onesnaževalci, zato raje potujemo z vlakom. Bi morali vedeti, kakšen vpliv na okolje ima eno kratko sporočilo? Kdo v internetnem okolju je največji porabnik in onesnaževalec?
Strežniki na primer – stavbe hranijo, obdelujejo in usmerjajo podatke – so ogromni porabniki, takoj za napravami. Srednje velik strežnik na leto porabi toliko kot 25 tisoč gospodinjstev, kar je ogromno. Infrastruktura je res ogromna, industrija, ki proizvaja naprave, porabi veliko in ima velik vpliv na okolje, podatkovni del – proizvajanje in pošiljanje podatkov – porabi veliko elektrike. Hkrati pa se na internet priklaplja vse več naprav, število se povečuje eksponentno in z internetom stvari, ki prihaja, bomo vsako leto proizvedli več in več podatkov in naprav.
Kako torej javnosti pojasniti, kako velik vpliv na okolje imajo internet in nanj povezane naprave? Bi morali postaviti zgornjo mejo, koliko povezanih naprav ima lahko vsak?
Težko je, saj internet in naprave niso ekološki. Z njimi se ne moramo vesti ekološko, saj jih ne moremo popravljati, reciklirati ali še enkrat uporabiti. Narejeni so tako, da jih čim pogosteje menjamo. Ljudem tega ni težko razložiti. Če bi jim povedali, da je internet velik onesnaževalec, bi to takoj razumeli, saj ne gre za raketno znanost. Imam pa že dovolj prelaganja odgovornosti na posameznika in vse se depolitizira. Politiki, ki bi morali naslavljati te težave, oblikovati politike delovanja in jih uvesti, tega ne storijo. Rečejo, da bodo proizvajalci sami morali najti način, kako rešiti ta problem. Treba je torej prisiliti politike, naj opravljajo svoje delo.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Neveljaven email naslov