Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Imate idejo kaj bi lahko letos poleti počeli v Ljubljani?
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam lahko pomaga, da svojo idejo uresničite že letos. Kulturno društvo prostoRož je odprlo prijave na projekt Zunaj, s katerim želijo pomagati pri uresničevanju teh idej in spodbuditi povezovanje med prebivalkami in prebivalci v soseskah. Kot pojasnjuje arhitektka in soustanoviteljica prostoRoža Alenka Korenjak, pomladi prejmejo veliko tovrstnih pobud s strani prebivalk in prebivalcev ter vprašanj o tem kako naj ideje uresničijo, kam naj se obrnejo, kakšna dovoljenja potrebujejo.
“Velikokrat se prebivalci nekega bloka želijo združiti, organizirati piknik, nekateri si želijo v nekem prostoru igrati pingpong, pa nimajo sredstev za opremo. Nekateri prebivalci bi želeli ob sobotah zjutraj organizirati skupne zajtrke, pa jim zmanjka za klop. In pri prostoRož ponavadi opazimo, da tovrstne ideje zelo hitro zamrejo.”
Zato so se pri prostoRož odločili, da bodo tovrstne pobude podprli. Vse, kar morate storiti, je izpolniti preprosto prijavnico, kjer na kratko predstavite svojo idejo. Prijavi se lahko prav vsak posameznik ali skupina iz Ljubljane, ki ima dobro idejo! Rok za prijavo je 10. maj.
“Prijava je izredno enostavna. Lahko pa tudi pišete ali pokličete prostoRož in vam bomo pomagali izpolniti prijavo.”
Med prejetimi prijavami bo posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Mestne občine Ljubljane, člani društva prostoRož in Inštituta za politike prostora, izbrala šest najboljših predlogov in jim pomagala z nasveti, pomočjo pri organizaciji ter s kritjem do 500,00 € za nakup materialov. Podobni načini sodelovanja obstajajo tudi v drugih mestih. Na Dunaju že nekaj let deluje program GrätzlOase, v okviru katerega prebivalci organizirajo različne dogodke. Kot razlaga Alenka Korenjak, šestdeset odstotkov površin tovrstne začasne rabe javnega prostora predstavljajo parkirišča, ki so poleti zasedena z drugačnimi rabami.
Recimo, Dunaj ima takšno politiko, da vsa društva umešča v pritličja stavb in s tem, ko jim poleti omogočijo, da si na parkirišču pred svojim sedežem, naredijo svoj zunanji prostor, ki ga uporabljajo za sestanke, za svoje dejavnosti ali zgolj za pitje kave na prostem, s tem pripomorejo k ustvarjanju življenja v mestu. Pobude so na primer tudi skupna peč za kruh v neki soseski, pa enkratni dogodek skupnega zajtrka na ulici, dirke z rolkami po avtocesti in še vrsta raznolikih pobud.
Po besedah Alenka Korenjak, je rezultat tovrstnih akcij večja osveščenost prebivalcev in prebivalk o tem kako lahko prispevajo k oblikovanju mesta.
Več informacij o tem kako se lahko na projekt Zunaj prijavite lahko dobite na http://prostoroz.org/zunaj/
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam ahko pomaga, da svojo idejo uresničiš že letos.
Imate idejo kaj bi lahko letos poleti počeli v Ljubljani?
Imate dobro idejo, ki jo lahko izvedete pred svojim blokom, v sosednjem parku ali nekje zunaj v Ljubljani? Na primer popravilo koles ali postavitev gola za nogomet? Želite organizirati piknik sosedov, garažno razprodajo ali filmski večer? Mogoče bi lahko s prijatelji postavili visoko gredo, na kateri bi posadili zelišča? Ali pa bi skupaj s sosedi počistili lokalno otroško igrišče? Projekt Zunaj vam lahko pomaga, da svojo idejo uresničite že letos. Kulturno društvo prostoRož je odprlo prijave na projekt Zunaj, s katerim želijo pomagati pri uresničevanju teh idej in spodbuditi povezovanje med prebivalkami in prebivalci v soseskah. Kot pojasnjuje arhitektka in soustanoviteljica prostoRoža Alenka Korenjak, pomladi prejmejo veliko tovrstnih pobud s strani prebivalk in prebivalcev ter vprašanj o tem kako naj ideje uresničijo, kam naj se obrnejo, kakšna dovoljenja potrebujejo.
“Velikokrat se prebivalci nekega bloka želijo združiti, organizirati piknik, nekateri si želijo v nekem prostoru igrati pingpong, pa nimajo sredstev za opremo. Nekateri prebivalci bi želeli ob sobotah zjutraj organizirati skupne zajtrke, pa jim zmanjka za klop. In pri prostoRož ponavadi opazimo, da tovrstne ideje zelo hitro zamrejo.”
Zato so se pri prostoRož odločili, da bodo tovrstne pobude podprli. Vse, kar morate storiti, je izpolniti preprosto prijavnico, kjer na kratko predstavite svojo idejo. Prijavi se lahko prav vsak posameznik ali skupina iz Ljubljane, ki ima dobro idejo! Rok za prijavo je 10. maj.
“Prijava je izredno enostavna. Lahko pa tudi pišete ali pokličete prostoRož in vam bomo pomagali izpolniti prijavo.”
Med prejetimi prijavami bo posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki Mestne občine Ljubljane, člani društva prostoRož in Inštituta za politike prostora, izbrala šest najboljših predlogov in jim pomagala z nasveti, pomočjo pri organizaciji ter s kritjem do 500,00 € za nakup materialov. Podobni načini sodelovanja obstajajo tudi v drugih mestih. Na Dunaju že nekaj let deluje program GrätzlOase, v okviru katerega prebivalci organizirajo različne dogodke. Kot razlaga Alenka Korenjak, šestdeset odstotkov površin tovrstne začasne rabe javnega prostora predstavljajo parkirišča, ki so poleti zasedena z drugačnimi rabami.
Recimo, Dunaj ima takšno politiko, da vsa društva umešča v pritličja stavb in s tem, ko jim poleti omogočijo, da si na parkirišču pred svojim sedežem, naredijo svoj zunanji prostor, ki ga uporabljajo za sestanke, za svoje dejavnosti ali zgolj za pitje kave na prostem, s tem pripomorejo k ustvarjanju življenja v mestu. Pobude so na primer tudi skupna peč za kruh v neki soseski, pa enkratni dogodek skupnega zajtrka na ulici, dirke z rolkami po avtocesti in še vrsta raznolikih pobud.
Po besedah Alenka Korenjak, je rezultat tovrstnih akcij večja osveščenost prebivalcev in prebivalk o tem kako lahko prispevajo k oblikovanju mesta.
Več informacij o tem kako se lahko na projekt Zunaj prijavite lahko dobite na http://prostoroz.org/zunaj/
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov