Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Narcise prevzetne, tulipani strastni, vijolice za izvoz, vrtnica pa še vedno kraljica

14.04.2019

Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.

Na cvetnonedeljsko jutro smo spoznavali najbolj priljubljene pomladne cvetlice in z njimi povezane zgodbe

Spomladi je izbira cvetja res velika, vse cveti in pospešeno raste. Med prvimi v vrtovih na plan pokukajo tulipani in narcise. In če je za slednje znano, da so svoje ime dobile po vase zagledanem Narcisu iz grške mitologije, je morda manj znano, da narcise v šopku ali vazi ne smemo kombinirati z drugimi rastlinami.

“Njihov sok je za druge rastline neugoden in bi jih hitro uničil. Če jih že mešamo, na primer s tulipani, narcise prej za eno noč postavimo v vodo, da se strupena sluz iz njih izcedi in jih šele nato dodamo drugemu cvetju v vazi,”

je povedal Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. Pojasnil nam je tudi pravi izvor tulipanov, prvi so jih sadili Perzijci, Evropejci pa smo jih spoznali prek Turkov. V nekaj desetletjih so povsod po Evropi postali izjemno priljubljeni, tako imenovana ‘tulipomanija’ med nizozemsko zlato dobo je privedla celo do prvega  finančnega zloma. Trg tulipanov je bil namreč tako napihnjen, da se je kmalu sesul sam vase. Na vrhuncu te “norije za tulipani”, med leti 1634 in 1637, so bile nekatere čebulice vredne več kot stanovanjska hiša v Amsterdamu. Tudi naše in sosednje dežele je v 17. stoletju prevzelo navdušenje nad tulipani, nekatere je to navdušenje stalo celo glavo. Na Avstrijskem Štajerskem so tako kot “cvetlično čarovnico” na grmadi zažgali mlado dekle, ki je imela znanje siljenja čebulic, s čimer je dosegla, da so njeni tulipani cveteli že pred začetkom pomladi. In v 17. stoletju je to seveda pomenilo povezavo s hudičem.

Po legendi je tulipan povezan z zanimivim ljubezenskim trikotnikom (več v posnetku), simbolizira pa močno strast. Bi torej morali namesto vrtnic kot izpoved strastne ljubezni podarjati tulipane?

“Tulipan je predvsem nek krik, vrisk ljubezni, ki pa ima zelo kratek čas, ko cveti. Vrtnica je bolj dolgoživa, ima več cvetov, medtem ko je pri tulipanu le en cvet in kratka epizoda.”

Vrtnica torej ostaja kraljica in glavna prinašalka sporočila o večni ljubezni. Bila je cvet boginj ljubezni in strasti že v starem veku, simbolizira ženstvenost, nedoumljivost (pa tudi kratkotrajnost) lepote. Vonj vrtnico dviguje nad ostale rože, ne moremo ga popolnoma ujeti, je pa univerzalno zdravilo za izboljšanje razpoloženja in dvig volje do življenja. Brez trnov seveda ne gre, tudi vrtnice brez trnov niso “prave”, čeprav jih že najdemo na tržišču. Modra vrtnica tako kot modri tulipan v naravi ostaja nedosegljiva, rdeča simbol ljubezni, rumene vrtnice pa nimajo več “ljubosumnega” prizvoka. Pri vijolicah je seveda prava le ena barva, malokdo pa ve, da so bile te drobne cvetlice nekoč celo naš izvozni artikel.

“V 19. stoletju so meščani radi hodili v gledališče in pravi kavalirji so dami na cesti kupili šopek vijolic, ta je bil obvezna oprema za gledališče. Naše Tržačanke, Slovenke, ki so živele v okolici Krasa, so hitro ugotovile, da lahko s pomočjo železnice šopke vijolic prodajajo po celi vzhodni Evropi. Jadranska obala je bila najtoplejši del avstrijske monarhije in dekleta so na Dunaj prodajala vijolice, ki so v njihovih domačih vinogradih zelo zgodaj cvetele. Pa ne le na Dunaj, menda celo do samega Sankt Peterburga.”


Aktualna tema

4525 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Narcise prevzetne, tulipani strastni, vijolice za izvoz, vrtnica pa še vedno kraljica

14.04.2019

Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.

Na cvetnonedeljsko jutro smo spoznavali najbolj priljubljene pomladne cvetlice in z njimi povezane zgodbe

Spomladi je izbira cvetja res velika, vse cveti in pospešeno raste. Med prvimi v vrtovih na plan pokukajo tulipani in narcise. In če je za slednje znano, da so svoje ime dobile po vase zagledanem Narcisu iz grške mitologije, je morda manj znano, da narcise v šopku ali vazi ne smemo kombinirati z drugimi rastlinami.

“Njihov sok je za druge rastline neugoden in bi jih hitro uničil. Če jih že mešamo, na primer s tulipani, narcise prej za eno noč postavimo v vodo, da se strupena sluz iz njih izcedi in jih šele nato dodamo drugemu cvetju v vazi,”

je povedal Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. Pojasnil nam je tudi pravi izvor tulipanov, prvi so jih sadili Perzijci, Evropejci pa smo jih spoznali prek Turkov. V nekaj desetletjih so povsod po Evropi postali izjemno priljubljeni, tako imenovana ‘tulipomanija’ med nizozemsko zlato dobo je privedla celo do prvega  finančnega zloma. Trg tulipanov je bil namreč tako napihnjen, da se je kmalu sesul sam vase. Na vrhuncu te “norije za tulipani”, med leti 1634 in 1637, so bile nekatere čebulice vredne več kot stanovanjska hiša v Amsterdamu. Tudi naše in sosednje dežele je v 17. stoletju prevzelo navdušenje nad tulipani, nekatere je to navdušenje stalo celo glavo. Na Avstrijskem Štajerskem so tako kot “cvetlično čarovnico” na grmadi zažgali mlado dekle, ki je imela znanje siljenja čebulic, s čimer je dosegla, da so njeni tulipani cveteli že pred začetkom pomladi. In v 17. stoletju je to seveda pomenilo povezavo s hudičem.

Po legendi je tulipan povezan z zanimivim ljubezenskim trikotnikom (več v posnetku), simbolizira pa močno strast. Bi torej morali namesto vrtnic kot izpoved strastne ljubezni podarjati tulipane?

“Tulipan je predvsem nek krik, vrisk ljubezni, ki pa ima zelo kratek čas, ko cveti. Vrtnica je bolj dolgoživa, ima več cvetov, medtem ko je pri tulipanu le en cvet in kratka epizoda.”

Vrtnica torej ostaja kraljica in glavna prinašalka sporočila o večni ljubezni. Bila je cvet boginj ljubezni in strasti že v starem veku, simbolizira ženstvenost, nedoumljivost (pa tudi kratkotrajnost) lepote. Vonj vrtnico dviguje nad ostale rože, ne moremo ga popolnoma ujeti, je pa univerzalno zdravilo za izboljšanje razpoloženja in dvig volje do življenja. Brez trnov seveda ne gre, tudi vrtnice brez trnov niso “prave”, čeprav jih že najdemo na tržišču. Modra vrtnica tako kot modri tulipan v naravi ostaja nedosegljiva, rdeča simbol ljubezni, rumene vrtnice pa nimajo več “ljubosumnega” prizvoka. Pri vijolicah je seveda prava le ena barva, malokdo pa ve, da so bile te drobne cvetlice nekoč celo naš izvozni artikel.

“V 19. stoletju so meščani radi hodili v gledališče in pravi kavalirji so dami na cesti kupili šopek vijolic, ta je bil obvezna oprema za gledališče. Naše Tržačanke, Slovenke, ki so živele v okolici Krasa, so hitro ugotovile, da lahko s pomočjo železnice šopke vijolic prodajajo po celi vzhodni Evropi. Jadranska obala je bila najtoplejši del avstrijske monarhije in dekleta so na Dunaj prodajala vijolice, ki so v njihovih domačih vinogradih zelo zgodaj cvetele. Pa ne le na Dunaj, menda celo do samega Sankt Peterburga.”


19.12.2023

V Gazi razmere iz ure v uro slabše

Al Jazeera poroča, da naj bi po navedbah Hamasa izraelski izstrelki ponoči zadeli tri stanovanjske stavbe. V napadu naj bi umrlo več ljudi, med njimi tudi palestinski novinar, mnogi pa naj bi bili ujeti v ruševinah. Izraelska vojska je ponoči napadla tudi begunsko taborišče Džabalija v Gazi. Umrlo je najmanj deset Palestincev. Samo v nedeljo je bilo tam ubitih 110 Palestincev. BBC poroča tudi o izraelskih napadih na Han Junis na jugu in na osrednji del Gaze ter o racijah na zasedenem Zahodnem bregu. Kakšne so zadnje novice?


18.12.2023

Nova digitalna jezikovna orodja za slovenščino

Včasih nam zmanjka prava beseda ali pa ne znamo česa najbolje opisati. Drugič spet se srečamo z besedilom, ki je iz takega ali drugačnega razloga prezapleteno in bi potrebovali poenostavljeno verzijo. Pri takšnih in drugačnih jezikovnih zagatah danes lahko pomaga cela vrsta spletnih slovarjev in drugih jezikovnih orodij, ki so na spletu prosto dostopna. V veliko pomoč so tudi vsem, ki se slovenščine šele učijo. Iz njih pa se da celo razbrati, kako se sodobna slovenščina skozi čas spreminja. Digitalna jezikova orodja najdete na spodnjih povezavah.


18.12.2023

Nastaja slovenski ChatGPT

ChatGPT in sorodni modeli t. i. generativne umetne inteligence so zaznamovali letošnje leto in temeljito zabrisali meje tega, kaj obvlada umetna inteligenca in čemu je kos samo človek. Zmogljivosti novih orodij zdaj spreminjajo številne poklice in odpirajo nove možnosti uporabe orodij umetne inteligence. Sočasno pa se je pokazala tudi potreba, da pri tako odločilni tehnologiji nismo odvisni od produktov ameriških tehnoloških podjetij, je poudaril dr. Simon Krek, vodja Centra za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani.


18.12.2023

Segrevanje planeta ogroža slovenske gozdove

Če se na prvi pogled zdi, da gozdovi v Sloveniji dobro kljubujejo podnebnim spremembam, pa se v resnici v gozdovih marsikaj dogaja. Bolj kot bo v naslednjih letih vroče, večja bo ogroženost drevesnih vrst, ki trenutno prevladujejo v naših gozdovih. Bomo na območju Slovenije do konca stoletja imeli samo še sredozemsko makijo? Jernejka Drolec se je ob robu posveta, ki so ga organizirale nevladne organizacije Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic in CIPRA, o vlogi gozdnih sistemov v luči podnebnih sprememb pogovarjala z dr. Primožem Simončičem z Gozdarskega inštituta Slovenije. Vprašala ga je, kakšne scenarije za gozdove izrisujejo raziskave.


18.12.2023

Kako nastanejo umetna drsališča?

Brž ko se temperature spustijo pod ničlo, lahko v skoraj vsakem mestu najdemo drsališče. In kljub temu, da je zadnja leta vse manj zaledenelih jezer, na katerih lahko drsamo, so umetna drsališča dobra alternativa. Po odgovore, kako umetna drsališča v mestih nastanejo, se je odpravila Lana Furlan. Prispevek je prebrala Lucija Fatur.


15.12.2023

Živa Pahor: 'Trst moramo živeti, ker je tudi naše mesto!'

Trst, mesto, ki je bilo nekoč tudi slovensko, potem vse manj, se spreminja. Prihaja do deasimilacije, ugotavljajo raziskovalci in temu pritrjuje tudi Živa Pahor, novinarka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu, kjer je tudi odraščala.


14.12.2023

S pomočjo SRČKA, simbola za varovalno živilo v aplikaciji VešKajJeš, bo na naših krožnikih še bolj zdrava hrana

Brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš, s katero lahko hitro prepoznamo hranilno sestavo živil, potrošnikom po novem sporoča tudi ali neko živilo ali pijača spada med živila, priporočena za varovanje srca in ožilja. V tem primeru se bo na zaslonu poleg semaforja o hranilni sestavi pokazal srček - znak varovalnega živila. V registru aplikacije VešKajJeš, ki se dopolnjuje, je trenutno dobrih 1400 živil z znakom varovalnega živila. Ta aplikacija spodbuja živilska podjetja k bolj zdravi reformulaciji izdelkov. V okviru projekta, v katerem sodelujejo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije in Inštitut za nutricionistiko, izvajajo tudi usposabljanja za uporabo aplikacije za mladostnike in starejše. Več v prispevku Jernejke Drolec.


13.12.2023

Pogozdovanje goriškega Krasa bodo odslej opravljali tudi brezpilotni letalniki

Pogozdovanje goriškega Krasa bodo po uničujočem lanskem požaru odslej poleg prostovoljcev opravljali tudi brezpilotni letalniki - droni. Ti bodo spuščali semenske kroglice predvsem na težko dostopnih pobočjih in s tem pripomogli k ponovnemu oživljanju gozda na požganem kraškem območju. To bo prva tovrstna setev gozdnega drevja v Sloveniji. Kako bo izgledalo pa so v deževnem dopoldnevu predstavili v Selah na Krasu. Tam je bil tudi Valter Pregelj.


12.12.2023

V javni razpravi je zakon o medijih, ki ureja tudi problem financiranja medijev

Ministrstvo za kulturo v javno razpravo pošilja predlog novega zakona o medijih. Eden ključnih ciljev novega zakona je povečati preglednost lastništva in financiranja medijev. Z ukrepi pa naj bi spodbujali tudi medijsko raznolikost.


11.12.2023

Dan gora z Messnerjem: S starostjo se moja želja po trpljenju manjša

Današnji mednarodni dan gora praznujemo skupaj s človekom, ki je prvi osvojil vse osemtisočake in je prvi, ki je samostojno priplezal na Mount Everest brez dodatnega kisika. Na manjšo turnejo po Sloveniji se je odpravil Reinhold Messner – legenda alpinizma. Skupaj z ženo Dianne je namreč napisal knjigo z naslovom Podobe smisla. Knjiga govori o odrekanju kot navdihu za uspešno življenje. V Sloveniji ju je sprejel Viki Grošelj, prav tako zaprisežen alpinist in avtor številnih knjig. Kdaj se je čemu bolje odreči in kako se kot alpinist sooča s starostjo, pa v prispevku Lane Furlan. FOTO: Pixabay


11.12.2023

Iz Dubaja: Konferenca ZN o podnebnih spremembah deležna številnih kritik

Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah 2023 ali COP28 je 28. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki poteka od 30. novembra do jutri, 12. decembra 2023 v Expo Cityju v Dubaju. Konferenca poteka vsako leto od prvega podnebnega sporazuma ZN leta 1992. Konference COP so namenjene vladam, da se dogovorijo o politikah za omejevanje dviga globalne temperature in prilagajanje vplivom, povezanim s podnebnimi spremembami. Letošnja konferenca je bila deležna številnih kritik glede izbire Združenih arabskih emiratov za državo gostiteljico, glede na to, da gre za največjega proizvajalca fosilnih goriv na svetu. V Dubaju je tudi Špela Novak.


10.12.2023

Spomini na rudarsko dediščino na Senovem

S projektom 'Srečno, knapi!' so na pobudo lokalne skupnosti začeli v Mestnem muzeju Krško prve korake zaščite senovske rudarske dediščine, ki širši javnosti ni tako znana kot na primer nekaj deset kilometrov oddaljena zasavska. A je rudarstvo značilno tudi za Senovo. Leta 1996 so se po 200-letni tradiciji premogovništva v kraju začela zapiralna dela Rudnika Senovo, dokončno so rudniško jamo zaprli celo desetletje pozneje. Dolgoletna želja po ohranitvi rudarske dediščine kraja se zdaj končno uresničuje, po novem filmu s pričevanji rudarjev bo muzej popisal ohranjeno gradivo in v letu 2025 napovedujejo stalno zbirko.


08.12.2023

Pol leta pred evropskimi volitvami

Pol leta nas loči od volitev (6.-9. maj 2024), ki bodo prinesle novo sestavo Evropskega parlamenta. Edina neposredno voljena evropska ustanova bo po novem imela 15 poslanskih sedežev več, kot jih ima zdaj, torej 720, Sloveniji pripada eno poslansko mesto več, volili bomo torej 9 poslank oziroma poslancev iz Slovenije. Kakšno kampanjo snuje Evropski parlament, o dosedanjih dosežkih in izzivih, ki čakajo Evropsko unijo v prihodnjem mandatu, o poznavanju delovanja Unije med vsakdanjimi ljudmi, nam je med obiskom v Sloveniji pojasnil glavni govorec in generalni direktor za komuniciranje Evropskega parlamenta Jaume Duch. Z njim se je pogovarjal Luka Robida.


07.12.2023

Slovenski impresionisti: Izrazi dehtenja in vonja naše narave

Med imena, ki so sinonim za slovensko slikarsko umetnost, gotovo sodijo Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matija Jama in Matej Sternen, zanosni umetniki, občutljivi občudovalci slovenske zemlje, ki so jim pri Cankarjevi založbi namenili monografijo, elitno bibliografsko izdajo z naslovom Mojstri slovenskega impresionizma. Kot pravi umetnostni zgodovinar in profesor slovenščine, upokojeni univerzitetni profesor dr. Milček Komelj, so impresionistične umetnine, ki so se uveljavile v 30. letih 20. stoletja postale pravcate svete podobe in tudi statusni simbol družbene elite. To je bil čas cvetenja slovenske likovne umetnosti, čeprav so bile življenjske razmere za te umetnike tudi takrat slabe.


07.12.2023

Krčenje gozdov vodi v ekološki kolaps

Ustavitev krčenja gozdov ni pomembna le v luči ohranjanja naših gospodarstev in blaginje, pač pa je nujna za to, da se izognemo ekološkemu kolapsu. To med drugim poudarja Kaja Blumtritt iz organizacije ClientEarth, ena izmed udeleženk posveta o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb.


06.12.2023

Serviser Siniša - "Itak, da se da" popraviti pokvarjen hišni aparat.

Najbrž redko pomislite na to, da bi popravili star gospodinjski aparat, ki mu je že potekla garancija. Na trgu so že novi, boljši, težko pa je najti serviserja, ki bi to naredil za dostopno ceno. Pri podjetju ZEOS so pripravili zemljevid 200 aktivnih serviserjev, ki so pripravljeni servisirati naše pokvarjene aparate tudi po poteku garancije. Stari aparat v tem primeru odnese v popravilo dobrih 34% lastnikov, za popravilo pa so pripravljeni plačati od petine do tretjine vrednosti novega aparata. Pri Zeosu menijo, da bi bila življenjska doba aparatov precej daljša, če bi imeli uporabniki dovolj znanja za pravilno vzdrževanje in uporabo. Prav tako pa bi se manjših popravil marsikdo lotil tudi sam, če bi imel dostop do razumljivih navodil. Zato so v sklopu njihovega projekta Life, Spodbujamo e-krožno, pripravili obsežna video navodila o vzdrževanju in servisiranju aparatov.


05.12.2023

Pisa 2022: znanje slovenskih 15-letnikov slabše kot leta 2018

Rezultati mednarodne raziskave PISA 2022 kažejo na upad znanja naših 15-letnikov v matematični, naravoslovni in bralni pismenosti. Upad dosežkov med letoma 2018 in 2022 se je sicer pokazal pri mnogih državah OECD, ki sodelujejo v raziskavi, a v Sloveniji je bil višji kot drugod. Povprečna dosežka iz matematike in naravoslovja se sicer še vedno umeščata nad povprečje držav članic OECD, v bralni pismenosti pa so slovenski mladi slabši od povprečja, s čimer se oddaljujemo od evropskega cilja, da bi imeli manj kot 15 % mladih, ki ne dosegajo osnovne, temeljne ravni bralne pismenosti. Raziskava je pokazala, da je takih v Sloveniji kar četrtina. Kakšni so razlogi za upad pismenosti mladih?


05.12.2023

Misijonar Pedro Opeka na obisku v Sloveniji

V Sloveniji svoj kratek obisk končuje misijonar in človekoljub Pedro Opeka. Domovino svojih staršev je tokrat obiskal po osmih letih. Navdušili ga niso le ljudje, ampak tudi sneg, ki ga je vnovič videl po petdesetih letih. Pogovor z misijonarjem, ki je bil na petdnevnem obisku zelo zaseden, je posnela Nataša Lang.


04.12.2023

"Jaco Pastorius je bil eden prvih virtuoznih bas kitaristov"

Pogovor z basistom Erikom Čeboklijem pred koncertom z Big Bandom RTV Slovenija, ki je posvečen slovitemu basistu Jacu Pastoriusu. Pastorius je bil izredno virtuozen glasbenik, ki je ob svojih avtorskih projektih med drugim sodeloval s kitaristom Patom Matheneyjem in pevko Joni Mitchel, najbolj pa ga verjetno poznamo iz zasedbe Weather Report. Koncert je na sporedu v četrtek, 7. decembra, v Siti teatru v Ljubljani. Solist bo basist Erik Čebokli, orkester pa bo vodil Sigi Feigl.


05.12.2023

Upad državljanske vednosti med mladimi. Kje so vzroki?

Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja je pokazala velik upad t.i. državljanske vednosti. Gre za odnos do aktivnega državljanstva, ki se kaže tudi z nameravano udeležbo na volitvah. Raziskavo, ki je edina te vrste na svetu, je koordiniral Pedagoški inštitut. Poslušalke in poslušalci Prvega so v torkovi kontaktni oddaji o tem razmišljali na glas.


Stran 20 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov