Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Na cvetnonedeljsko jutro smo spoznavali najbolj priljubljene pomladne cvetlice in z njimi povezane zgodbe
Spomladi je izbira cvetja res velika, vse cveti in pospešeno raste. Med prvimi v vrtovih na plan pokukajo tulipani in narcise. In če je za slednje znano, da so svoje ime dobile po vase zagledanem Narcisu iz grške mitologije, je morda manj znano, da narcise v šopku ali vazi ne smemo kombinirati z drugimi rastlinami.
“Njihov sok je za druge rastline neugoden in bi jih hitro uničil. Če jih že mešamo, na primer s tulipani, narcise prej za eno noč postavimo v vodo, da se strupena sluz iz njih izcedi in jih šele nato dodamo drugemu cvetju v vazi,”
je povedal Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. Pojasnil nam je tudi pravi izvor tulipanov, prvi so jih sadili Perzijci, Evropejci pa smo jih spoznali prek Turkov. V nekaj desetletjih so povsod po Evropi postali izjemno priljubljeni, tako imenovana ‘tulipomanija’ med nizozemsko zlato dobo je privedla celo do prvega finančnega zloma. Trg tulipanov je bil namreč tako napihnjen, da se je kmalu sesul sam vase. Na vrhuncu te “norije za tulipani”, med leti 1634 in 1637, so bile nekatere čebulice vredne več kot stanovanjska hiša v Amsterdamu. Tudi naše in sosednje dežele je v 17. stoletju prevzelo navdušenje nad tulipani, nekatere je to navdušenje stalo celo glavo. Na Avstrijskem Štajerskem so tako kot “cvetlično čarovnico” na grmadi zažgali mlado dekle, ki je imela znanje siljenja čebulic, s čimer je dosegla, da so njeni tulipani cveteli že pred začetkom pomladi. In v 17. stoletju je to seveda pomenilo povezavo s hudičem.
Po legendi je tulipan povezan z zanimivim ljubezenskim trikotnikom (več v posnetku), simbolizira pa močno strast. Bi torej morali namesto vrtnic kot izpoved strastne ljubezni podarjati tulipane?
“Tulipan je predvsem nek krik, vrisk ljubezni, ki pa ima zelo kratek čas, ko cveti. Vrtnica je bolj dolgoživa, ima več cvetov, medtem ko je pri tulipanu le en cvet in kratka epizoda.”
Vrtnica torej ostaja kraljica in glavna prinašalka sporočila o večni ljubezni. Bila je cvet boginj ljubezni in strasti že v starem veku, simbolizira ženstvenost, nedoumljivost (pa tudi kratkotrajnost) lepote. Vonj vrtnico dviguje nad ostale rože, ne moremo ga popolnoma ujeti, je pa univerzalno zdravilo za izboljšanje razpoloženja in dvig volje do življenja. Brez trnov seveda ne gre, tudi vrtnice brez trnov niso “prave”, čeprav jih že najdemo na tržišču. Modra vrtnica tako kot modri tulipan v naravi ostaja nedosegljiva, rdeča simbol ljubezni, rumene vrtnice pa nimajo več “ljubosumnega” prizvoka. Pri vijolicah je seveda prava le ena barva, malokdo pa ve, da so bile te drobne cvetlice nekoč celo naš izvozni artikel.
“V 19. stoletju so meščani radi hodili v gledališče in pravi kavalirji so dami na cesti kupili šopek vijolic, ta je bil obvezna oprema za gledališče. Naše Tržačanke, Slovenke, ki so živele v okolici Krasa, so hitro ugotovile, da lahko s pomočjo železnice šopke vijolic prodajajo po celi vzhodni Evropi. Jadranska obala je bila najtoplejši del avstrijske monarhije in dekleta so na Dunaj prodajala vijolice, ki so v njihovih domačih vinogradih zelo zgodaj cvetele. Pa ne le na Dunaj, menda celo do samega Sankt Peterburga.”
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cvetna nedelja je sicer povezana predvsem z oljčnimi vejicami in butaricami, na Prvem pa smo nedeljsko jutro namenili bolj cvetočemu rastlinju. Z Matjažem Mastnakom se je Andreja Čokl pogovarjala o tem, zakaj narcis ne smemo podariti v šopku z drugimi cvetlicami, od kod v resnici izvirajo tulipani in kako so v 17. stoletju povzročili finančni zlom, kdaj so bile vijolice slovenski izvozni artikel in zakaj lepo dišeče vrtnice vzdržijo manj časa.
Na cvetnonedeljsko jutro smo spoznavali najbolj priljubljene pomladne cvetlice in z njimi povezane zgodbe
Spomladi je izbira cvetja res velika, vse cveti in pospešeno raste. Med prvimi v vrtovih na plan pokukajo tulipani in narcise. In če je za slednje znano, da so svoje ime dobile po vase zagledanem Narcisu iz grške mitologije, je morda manj znano, da narcise v šopku ali vazi ne smemo kombinirati z drugimi rastlinami.
“Njihov sok je za druge rastline neugoden in bi jih hitro uničil. Če jih že mešamo, na primer s tulipani, narcise prej za eno noč postavimo v vodo, da se strupena sluz iz njih izcedi in jih šele nato dodamo drugemu cvetju v vazi,”
je povedal Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok. Pojasnil nam je tudi pravi izvor tulipanov, prvi so jih sadili Perzijci, Evropejci pa smo jih spoznali prek Turkov. V nekaj desetletjih so povsod po Evropi postali izjemno priljubljeni, tako imenovana ‘tulipomanija’ med nizozemsko zlato dobo je privedla celo do prvega finančnega zloma. Trg tulipanov je bil namreč tako napihnjen, da se je kmalu sesul sam vase. Na vrhuncu te “norije za tulipani”, med leti 1634 in 1637, so bile nekatere čebulice vredne več kot stanovanjska hiša v Amsterdamu. Tudi naše in sosednje dežele je v 17. stoletju prevzelo navdušenje nad tulipani, nekatere je to navdušenje stalo celo glavo. Na Avstrijskem Štajerskem so tako kot “cvetlično čarovnico” na grmadi zažgali mlado dekle, ki je imela znanje siljenja čebulic, s čimer je dosegla, da so njeni tulipani cveteli že pred začetkom pomladi. In v 17. stoletju je to seveda pomenilo povezavo s hudičem.
Po legendi je tulipan povezan z zanimivim ljubezenskim trikotnikom (več v posnetku), simbolizira pa močno strast. Bi torej morali namesto vrtnic kot izpoved strastne ljubezni podarjati tulipane?
“Tulipan je predvsem nek krik, vrisk ljubezni, ki pa ima zelo kratek čas, ko cveti. Vrtnica je bolj dolgoživa, ima več cvetov, medtem ko je pri tulipanu le en cvet in kratka epizoda.”
Vrtnica torej ostaja kraljica in glavna prinašalka sporočila o večni ljubezni. Bila je cvet boginj ljubezni in strasti že v starem veku, simbolizira ženstvenost, nedoumljivost (pa tudi kratkotrajnost) lepote. Vonj vrtnico dviguje nad ostale rože, ne moremo ga popolnoma ujeti, je pa univerzalno zdravilo za izboljšanje razpoloženja in dvig volje do življenja. Brez trnov seveda ne gre, tudi vrtnice brez trnov niso “prave”, čeprav jih že najdemo na tržišču. Modra vrtnica tako kot modri tulipan v naravi ostaja nedosegljiva, rdeča simbol ljubezni, rumene vrtnice pa nimajo več “ljubosumnega” prizvoka. Pri vijolicah je seveda prava le ena barva, malokdo pa ve, da so bile te drobne cvetlice nekoč celo naš izvozni artikel.
“V 19. stoletju so meščani radi hodili v gledališče in pravi kavalirji so dami na cesti kupili šopek vijolic, ta je bil obvezna oprema za gledališče. Naše Tržačanke, Slovenke, ki so živele v okolici Krasa, so hitro ugotovile, da lahko s pomočjo železnice šopke vijolic prodajajo po celi vzhodni Evropi. Jadranska obala je bila najtoplejši del avstrijske monarhije in dekleta so na Dunaj prodajala vijolice, ki so v njihovih domačih vinogradih zelo zgodaj cvetele. Pa ne le na Dunaj, menda celo do samega Sankt Peterburga.”
Z jutrišnjim 1. februarjem začnejo veljati nova pravila pri omejitvi covidnih potrdil. Potrdila bo mogoče podaljšati s cepljenjem s poživitvenim odmerkom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako težki časi so trenutno za šolarje in njihove profesorje, so pokazali tudi nedavni žal tragični dogodki. Večina teh težav pa do staršev in profesorjev sploh ne pride. Kako bo, ko se bo naše življenje vrnilo v normalne tirnice, ne ve nihče. Da bi iz prve roke izvedeli, kako se s težavami spopadajo na srednjih šolah, smo govorili z ravnateljico Srednje ekonomske šole Ljubljana (Roška) mag. Andrejo Tamše.
Ročna dela, kot je na primer kvačkanje, mnogi še vedno povezujejo s preganjanjem dolgčasa v zrelih letih. A vse raje kvačkajo tudi mlajše generacije, celo kak moški se najde vmes, kar dokazuje projekt Slovenija kvačka. V zadnjih nekaj mesecih so se po vsej Sloveniji kvačkali občinski grbi, zakaj in kako, nam je povedala pobudnica in gonilna sila projekta Jadranka Smiljić. Več Andreja Čokl.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar kot Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan leta 1945 so namreč vojaki sovjetske rdeče armade osvobodili uničevalno taborišče Auschwitz Birkenau, kjer je bilo ubitih več kot milijon ljudi, med njimi je bilo tudi več kot 1300 Slovencev. Ob Mednarodnem dnevu spomina na holokavst se spominjamo vseh žrtev enega najhujših genocidov v zgodovini. Spominjamo se tudi pravičnikov in drugih, ki so pomagali reševati življenja v času tega tragičnega zgodovinskega obdobja, pa tudi otrok, ki so povsem nedolžni umrli v moriji 2. svetovne vojne. Već Lidija Cokan.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V naslednjih minutah pa o dokumentih. O osebnih izkaznicah in vozniških dovoljenjih bomo govorili. V roku enega leta bo namreč na področju teh uradnih identifikacijskih dokumentov prišlo do sprememb. Pri osebnih izkaznicah bomo priča posodobitvi, pri vozniških dokumentih pa čez leto dni ne bodo več veljala stara dovoljenja na tridelnem roza obrazcu. Voznice in vozniki ga bodo morali obvezno zamenjati s kartičnim, sicer ne bodo več smeli voziti v prometu. Več Marko Rozman.
Vprašanje ali bo prišlo do napada Rusije na Ukrajino, je še vedno v zraku. Potekajo diplomatski pogovori, tudi v ostrejših tonih. Predsednik ZDA Joe Biden je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji razglasil enotnost med zavezniki. Pentagon je sporočil, da je v pripravljenosti 8500 vojakov, tudi Nato se je oglasil in sporočil, da že pošilja letala in ladje za krepitev varnosti vzhodne Evrope.
V Sloveniji smo prvi primer okuženosti s koronavirusom potrdili 4. marca 2020. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca. Skoraj dve leti je, odkar nam je covid spremenil življenje, razmere pa še kar trajajo. Laboratoriji so na robu zmogljivosti, zdravstveni delavci so izgoreli, ljudje pa smo nasploh utrujeni, brezvoljni in naveličani. Strokovnjaki govorijo o posebni vrsti utrujenosti - pandemični utrujenosti. Kakšne so značilnosti, kako jo prepoznamo pri sebi, drugih in kako si lahko pomagamo, o tem Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Teden, ki je pred nami je teden za opazovanje in preučevanje ptic, ki živijo okoli nas. Potem ko so pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije sredi januarja šteli ptice, ki živijo ob slovenskih vodotokih in mokriščih, so zdaj na vrsti preostale ptice. Akcija, ki se začenja danes bo trajala vse do nedelje, v njej pa lahko sodelujete vsi, ki si lahko vzamete pol ure časa in ste pripravljeni svoja opažanja zapisati na papir. Več o tem je Cirili Štuber povedal Tilen Basle iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri bo začela veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost, ki med drugim prinaša ukinitev izročanja papirnega računa. Tega bodo prodajalci blaga in storitev kupcu izročili le na izrecno željo. Prodajalci na neobvezno tiskanje računov še niso povsem pripravili, v zvezi potrošnikov pa imajo glede novosti pomisleke. Več Tjaša Škamperle.
Pri založbi Inštituta za kriminologijo je izšla nova monografija z naslovom »Koga reševati v času epidemije? – Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže«, ki je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Monografijo je uredila Renata Salecl, med avtoricami in avtorji poglavij pa so številne raziskovalke in raziskovalci z Inštituta za kriminologijo in drugih raziskovalnih institucij. Monografija je brezplačno dostopna.
V torek je Nacionalni inštitut za biologijo vzpostavil spletno stran za spoznavanje in ugotavljanje razširjenosti cianobakterij, ki jih lahko najdemo v vodi in tudi na kopnem, kjer so površine vlažne. Gre za spletno stran ciano.si.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Ljubljani in nekaterih drugih mestih po državi delujejo tako imenovane pro bono ambulante, ki so namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Če so prej ljubljansko ambulanto obiskovali po večini brezdomci, begunci in propadli obrtniki, so med epidemijo k njim začeli prihajati tudi ljudje, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, vendar ne pridejo do zdravnika ali pa so stroški doplačila za zdravila previsoki. Vodja ambulante Vida Drame Orožim tej pravi kar mala poliklinika Ljubljana. V okviru nje deluje tudi svetovalnica, ki je edinstvena, stalno ekipo pa sestavljajo gospa Drame Orožim, upokojena zdravnica, poleg nje pa še medicinska sestra, socialna delavka in gospodinja, ki je tudi čistilka. Več v pogovoru z avtorico prispevka Evo Lipovšek.
Neveljaven email naslov