Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!
Na Koroškem, mlečni regiji, si marsikje prizadevajo za to, poroča naša dopisnica
Tokrat se nam je v četrtkovem jutru oglasila Karin Potočnik, ki je na terenu raziskovala, kako je z osebnim prevzemom mleka (s kanglicami), kot smo ga poznali nekoč in zakaj je to pomembno.
Ena od prednosti je manj embalaže, torej okoljsko ozaveščen potrošnik, kakršnih si več želijo tudi kmetje, denimo Matej Skrivarnik s kmetije Visočnik v Podgorju pri Slovenj Gradcu:
Oddaljene kmetije imamo težave tudi stroški same dostave. Manjše kmetije morajo mleko voziti v dolino, na neka skupna zbirna mesta, ki se tudi ukinjajo. sami rejci imamo interes, da imamo vzorčen svoj vzorec, saj so bili s skupnimi večkrat problemi in je težko prevaliti krivdo na drugega. Vseskozi je težava tudi prenizka odkupna cena mleka. Zdaj se suče okoli 32 centov na liter, te manjše reje imajo pa stroške blizu 40 centov za liter. Dela se izguba in kmetije težko investirajo v nadaljnjo proizvodnjo.
Še ena dobrobit, če se po mleko odpravimo s kanglicami, je tudi manjši ogljični odtis ,saj odpade večina poti, ker kmetu mleka ni potrebno prevažati na zbirna mesta, kamor se pripelje cisterna iz mlekarne in ga odpelje v Celje, Ljubljano ali na Ptuj, tam mleko zapakira ali predela in spet pripelje na Koroško. Tudi za porabnika je mleko na tak način cenejše kot v trgovini.
Kmetje se zaradi nizke odkupne cene mleka odločajo za predelavo, med njimi je tudi Marija Gams s kmetije Lenart iz Šmartna pri Slovenj Gradcu:
Za predelavo mleka sem se odločila leta 2015, ko je nastopila mlečna kriza . Razmišljali smo, kako bi našemu kvalitetnemu mleku dodali vrednost. Lotila sem se izdelovanja probiotičnih jogurtov, skute in potem tudi masla. Strankam na domu prodajamo tudi domače sveže mleko, razmišljala sem o tem, da moram biti drugačna in se odločila za stekleno embalažo. Najbolj sem vesela, če pridejo po izdelke sosedje, takrat vem, da delamo prav.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tokrat se nam je v četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila Karin Potočnik s Koroške, mlečne regije, kjer si želijo, da bi ljudje po mleko spet hodili s kanglicami. Zakaj in čemu vse bi to prispevalo, pa lahko slišite v pogovoru!
Na Koroškem, mlečni regiji, si marsikje prizadevajo za to, poroča naša dopisnica
Tokrat se nam je v četrtkovem jutru oglasila Karin Potočnik, ki je na terenu raziskovala, kako je z osebnim prevzemom mleka (s kanglicami), kot smo ga poznali nekoč in zakaj je to pomembno.
Ena od prednosti je manj embalaže, torej okoljsko ozaveščen potrošnik, kakršnih si več želijo tudi kmetje, denimo Matej Skrivarnik s kmetije Visočnik v Podgorju pri Slovenj Gradcu:
Oddaljene kmetije imamo težave tudi stroški same dostave. Manjše kmetije morajo mleko voziti v dolino, na neka skupna zbirna mesta, ki se tudi ukinjajo. sami rejci imamo interes, da imamo vzorčen svoj vzorec, saj so bili s skupnimi večkrat problemi in je težko prevaliti krivdo na drugega. Vseskozi je težava tudi prenizka odkupna cena mleka. Zdaj se suče okoli 32 centov na liter, te manjše reje imajo pa stroške blizu 40 centov za liter. Dela se izguba in kmetije težko investirajo v nadaljnjo proizvodnjo.
Še ena dobrobit, če se po mleko odpravimo s kanglicami, je tudi manjši ogljični odtis ,saj odpade večina poti, ker kmetu mleka ni potrebno prevažati na zbirna mesta, kamor se pripelje cisterna iz mlekarne in ga odpelje v Celje, Ljubljano ali na Ptuj, tam mleko zapakira ali predela in spet pripelje na Koroško. Tudi za porabnika je mleko na tak način cenejše kot v trgovini.
Kmetje se zaradi nizke odkupne cene mleka odločajo za predelavo, med njimi je tudi Marija Gams s kmetije Lenart iz Šmartna pri Slovenj Gradcu:
Za predelavo mleka sem se odločila leta 2015, ko je nastopila mlečna kriza . Razmišljali smo, kako bi našemu kvalitetnemu mleku dodali vrednost. Lotila sem se izdelovanja probiotičnih jogurtov, skute in potem tudi masla. Strankam na domu prodajamo tudi domače sveže mleko, razmišljala sem o tem, da moram biti drugačna in se odločila za stekleno embalažo. Najbolj sem vesela, če pridejo po izdelke sosedje, takrat vem, da delamo prav.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov