Mini muzej Adija Smolarja v rumeni hiši na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu: dve kitari, Viktorji in Gongi, pa tudi rolica papirja ne manjka

Ob 60. rojstnem dnevu in po 38-ih letih ustvarjanja je eden najbolj prepoznavnih in kreativnih kantavtorjev, Adi Smolar dobil svoj razstavni apartma. Podjetnica Breda Rožič je v stanovanju na naslovu Glavni trg 19 v Slovenj Gradcu, kjer je še pred nekaj leti bival Adi, uredila mini muzej.

V rumeni hiši, ki se je večina prebivalcev spominja po nekdanji slaščičarni, sedaj kavarni Čokoladica, je nekaj let živel tudi Adi Smolar. Ljudje so ga lahko z ulice videli, kako pobira pošto iz nabiralnika ali mu med sprehodom s psico Megi natrosili predloge za nove skladbe. Sedaj ne živi več v starem mestnem jedru Slovenj Gradca, temveč v blokovskem naselju, kjer pa je prostorska stiska za vse njegove nagrade, darila, ne boste verjeli, tudi kitare že gromozanska.

“Zbrano je vse, glasbena priznanja, viktorji, gongi, zlati petelini, razstavljene so vse plošče, Ježkova nagrada je v središču. Veliko je mojega dobrodelnega delovanja, veliko sem delal, držal sem se svojega načela, je treba delat. Zelo so mi pri srcu otroške risbice, nekaj jih je razstavljenih.”

V skoraj štirih desetletjih ustvarjanja in nastopanja ter ob mnogih že ponarodelih Smolarjevih skladbah se je nabralo dovolj reči za mini muzej, v katerem boste kakopak našli rolico papirja, tam bog ne bo dal, da bi crknu televizor, niti ko bo daleč, daleč za naju pomlad.

Adijev apartma pa ne bo samo za oglede, ki bodo brezplačni, temveč ga bo moč tudi najeti in tam prespati, kot sta se skupaj odločila kantavtor in Breda Rožič. Med bivanjem v apartmaju bo moč polistati po arhivu številnih časopisnih objav o avtorju, se udeležiti katerega od kulturnih dogodkov, branja Smolarjevih zgodb za otroke, morda koncerta ali le pojesti Adijevo limonino sladico, ki je postrežena s čokoladno kitaro, kakopak simbolična.

“Skozi vsakdanje, včasih tudi težko življenje se da z glasbo, smehom lepše. Tako je bolj sladko iti skozi življenje. Pozivam ljudi, k temu da so prijazni, da so dobri, da cenijo vrednote življena, da so pozitivno naravnani.”

Adija ljudje ne poslušajo radi samo zaradi skladb, ampak ker jim na koncertih tudi pripoveduje. Kaj, se odloči šele, ko vidi publiko.