Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tjaša Škamperle se je že navsezgodaj zjutraj odpravila na potep in se v rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila iz Valdotre, kjer se je s podžupanjo Ankarana, Barbaro Švajgelj, pogovarjala o lani razglašenem krajinskem parku, ki obsega tri varstvena
območja. Od tam takorekoč z očmi lahko objamemo Obalo, vidi se vse do Pirana, kjer bo tudi živahen konec tedna, nam je povedala.
Tjaša Škamperle se je v četrtkov jutranji program oglasila iz Valdoltre
Širše območje Debelega rtiča so v Občini Ankaran za krajinski park razglasili junija lani. Podžupanja Barbara Švajgelj:
Ta del je bil že leta 1991 razglašen za naravni spomenik. Sčasoma se je ta stopnja zaščite izkazala za prenizko, premalo obsežno. Na tem področju je prepoznanih šest naravnih vrednot, dve državnega in štiri lokalnega pomena.
Krajinski park obsega celoten polotok med zalivom Valdoltra in zalivom Sv. Jernej ter od 250 do 450 metrov širok pas morja med omenjenima zalivoma. Razdelili so ga v tri varstvena območja: od osrčja na skrajnem delu rta ter do urbaniziranega dela z najmanj strogim režimom.
Če govorimo o morju, je nujno vedeti, da je v tem zaščitenem pasu prepovedano sidranje. To je bilo do zdaj nekako prepoznano kot najbolj ogrožujoča praksa, ki jo izvajajo morjeplovci. Seveda je prepovedan tudi podvodni ribolov. Najstrožji režim je v pasu pod klifom.
Na Debelem rtiču so posadili tudi 350 drevesnih sadik, da bi ohranili klifni rob.
To pa zato, ker želimo tako ustaviti erozijo, ohranjati gozd in preprečiti, da bi šel klif prehitro nazaj ter tako omejeval tudi delovanje vinogradništva na tem področju.
Od tam pogled seže tudi do Pirana, kjer bodo ta konec tedna zaznamovali praznik svetega Jurija, zavetnika mesta. V ta namen želijo Piran okrasiti. Delavnice uličnega okrasja že potekajo pod pokroviteljstvom Zavoda Runa. Prve so se začele že prejšnji teden. Izdelali bodo vsaj 40 metrov girland iz bršljanovega listja in šopkov iz rožmarina, lovorja, oljčnih vejic in z njimi jutri okrasili Tartinijev trg in ulice.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tjaša Škamperle se je že navsezgodaj zjutraj odpravila na potep in se v rubriko Po Sloveniji z dopisniki oglasila iz Valdotre, kjer se je s podžupanjo Ankarana, Barbaro Švajgelj, pogovarjala o lani razglašenem krajinskem parku, ki obsega tri varstvena
območja. Od tam takorekoč z očmi lahko objamemo Obalo, vidi se vse do Pirana, kjer bo tudi živahen konec tedna, nam je povedala.
Tjaša Škamperle se je v četrtkov jutranji program oglasila iz Valdoltre
Širše območje Debelega rtiča so v Občini Ankaran za krajinski park razglasili junija lani. Podžupanja Barbara Švajgelj:
Ta del je bil že leta 1991 razglašen za naravni spomenik. Sčasoma se je ta stopnja zaščite izkazala za prenizko, premalo obsežno. Na tem področju je prepoznanih šest naravnih vrednot, dve državnega in štiri lokalnega pomena.
Krajinski park obsega celoten polotok med zalivom Valdoltra in zalivom Sv. Jernej ter od 250 do 450 metrov širok pas morja med omenjenima zalivoma. Razdelili so ga v tri varstvena območja: od osrčja na skrajnem delu rta ter do urbaniziranega dela z najmanj strogim režimom.
Če govorimo o morju, je nujno vedeti, da je v tem zaščitenem pasu prepovedano sidranje. To je bilo do zdaj nekako prepoznano kot najbolj ogrožujoča praksa, ki jo izvajajo morjeplovci. Seveda je prepovedan tudi podvodni ribolov. Najstrožji režim je v pasu pod klifom.
Na Debelem rtiču so posadili tudi 350 drevesnih sadik, da bi ohranili klifni rob.
To pa zato, ker želimo tako ustaviti erozijo, ohranjati gozd in preprečiti, da bi šel klif prehitro nazaj ter tako omejeval tudi delovanje vinogradništva na tem področju.
Od tam pogled seže tudi do Pirana, kjer bodo ta konec tedna zaznamovali praznik svetega Jurija, zavetnika mesta. V ta namen želijo Piran okrasiti. Delavnice uličnega okrasja že potekajo pod pokroviteljstvom Zavoda Runa. Prve so se začele že prejšnji teden. Izdelali bodo vsaj 40 metrov girland iz bršljanovega listja in šopkov iz rožmarina, lovorja, oljčnih vejic in z njimi jutri okrasili Tartinijev trg in ulice.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov