Obiskali smo soteski Predoselj v Kamniški Bistrici in Pekel pri Borovnici. Geograf pa nam je razložil, kako so soteske nastale, se skozi čas spreminjale in se še bodo ter kakšna je razlika med kanjonom, koriti, vintgarjem in grapo.

Slovenski jezik je bogat s poimenovanji za naravne oblike, tudi soteske

Soteska je splošno ime oz. nadpomenka za globel, kanjon, tesen, deber, korita, vintgar, grapa, graben, pove prof. Uroš Stepišnik z Oddelka za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Nekatera od poimenovanj so ljudskega izvora.

V stroki poskušamo iz ljudskih zemljepisnih imen izdvojiti najprimernejše izraze, ki jih bomo lahko uporabljali kot strokovne termine. Zato, ker je slovenščina zelo, zelo bogata s poimenovanji naravnih oblik.

Soteska sicer nastane, če se reka dovolj intenzivno poglablja oz. erodira kamnino, hkrati pa mora biti ta kamnina dovolj odporna, da se njena pobočja ne umaknejo, ne preperijo in ne postanejo položna.

Predoselj: Kamniška Bistrica si barve izposoja pri Soči

Beseda predaselj naj bi označevala naravni most, ki povezuje bregova. Takšen most je nastal tudi v ledeniški dolini Kamniške Bistrice približno 900 m pod izvirom istoimenske reke. Najverjetneje od tu izvira poimenovanje soteske: Predáselj oz. Prédoselj. Gorski vodnik Rado Nadvešnik razloži, da so skozi ozko sotesko včasih splavili les.

Soteska Predoselj je bila težek prehod, splavarji so se je precej bali. Če se je les v njej zagozdil, so na vrv obesili leseno butarico in jo zanetili, da je gorel ogenj. Zraven so na drugi butarici z vrvjo spuščali gozdarja s cepinom, da je rešil zagozden les. Domačini pravijo, da so ob tem pili žganje, tako da je redko kdaj kdo zbolel, čeprav ima voda samo šest stopinj.

Spustite se lahko do kotanje, ki je bila nekoč poplavljena – leta 1886 se je v Malem Predoslju zagozdilo deblo, dodaten nanos vejevja, kamenja in listja pa je zaprl ozek prehod in ustvaril 12-metrski slap.

Pekel pri Borovnici: “Hudiča so videli samo enkrat”

Skrb za sotesko Pekel pri Borovnici je naloga, ki jo je opravljalo več generacij družine Debevec. Tudi Damjan Debevec, domačin, vodnik, član turističnega in planinskega društva Borovnica ter prostovoljni naravovarstveni nadzornik, jo ureja. “Očitno so staroselci nedostopno, mračno lokacijo s hrumečimi slapovi nekako povezali z domovanjem peklenščka in so soteski dali ime Pekel,” razmišlja o nastanku zloveščega imena.

Hudiča so videli samo enkrat, pred veliko leti. Dve gospe sta nabirali korenine. Ko sta šli v mraku nazaj v dolino, je začelo šumeti po gozdu, veje so pokale in nenadoma sta zagledali nizko postavo, celo črno, z rogovi. Seveda sta imeli srce takrat vsepovsod, samo tam ne, kjer je po navadi. No, ko je prišel malo bližje, sta končno spoznali, da je bil brat mojega dedka, ki je gor oglaril, pa ga je zob bolel in si je zavezal ruto okoli glave, ob tem pa je bil videti, kot da ima dva roglja. Tako, da je bil res videti kot en tak peklenšček iz samega dna zemlje.

Peklu sicer pravijo tudi učilnica geografije. Gre namreč za erozijski jarek, “krivci” za celo vrsto slapov pa so dolomiti. Del bogatega ekosistema soteske so med drugim kranjski jeglič, rododendron, vodni kos, sokol selec in divje zveri.