Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obiskali smo soteski Predoselj v Kamniški Bistrici in Pekel pri Borovnici. Geograf pa nam je razložil, kako so soteske nastale, se skozi čas spreminjale in se še bodo ter kakšna je razlika med kanjonom, koriti, vintgarjem in grapo.
Slovenski jezik je bogat s poimenovanji za naravne oblike, tudi soteske
Soteska je splošno ime oz. nadpomenka za globel, kanjon, tesen, deber, korita, vintgar, grapa, graben, pove prof. Uroš Stepišnik z Oddelka za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Nekatera od poimenovanj so ljudskega izvora.
V stroki poskušamo iz ljudskih zemljepisnih imen izdvojiti najprimernejše izraze, ki jih bomo lahko uporabljali kot strokovne termine. Zato, ker je slovenščina zelo, zelo bogata s poimenovanji naravnih oblik.
Soteska sicer nastane, če se reka dovolj intenzivno poglablja oz. erodira kamnino, hkrati pa mora biti ta kamnina dovolj odporna, da se njena pobočja ne umaknejo, ne preperijo in ne postanejo položna.
Beseda predaselj naj bi označevala naravni most, ki povezuje bregova. Takšen most je nastal tudi v ledeniški dolini Kamniške Bistrice približno 900 m pod izvirom istoimenske reke. Najverjetneje od tu izvira poimenovanje soteske: Predáselj oz. Prédoselj. Gorski vodnik Rado Nadvešnik razloži, da so skozi ozko sotesko včasih splavili les.
Soteska Predoselj je bila težek prehod, splavarji so se je precej bali. Če se je les v njej zagozdil, so na vrv obesili leseno butarico in jo zanetili, da je gorel ogenj. Zraven so na drugi butarici z vrvjo spuščali gozdarja s cepinom, da je rešil zagozden les. Domačini pravijo, da so ob tem pili žganje, tako da je redko kdaj kdo zbolel, čeprav ima voda samo šest stopinj.
Spustite se lahko do kotanje, ki je bila nekoč poplavljena – leta 1886 se je v Malem Predoslju zagozdilo deblo, dodaten nanos vejevja, kamenja in listja pa je zaprl ozek prehod in ustvaril 12-metrski slap.
Skrb za sotesko Pekel pri Borovnici je naloga, ki jo je opravljalo več generacij družine Debevec. Tudi Damjan Debevec, domačin, vodnik, član turističnega in planinskega društva Borovnica ter prostovoljni naravovarstveni nadzornik, jo ureja. “Očitno so staroselci nedostopno, mračno lokacijo s hrumečimi slapovi nekako povezali z domovanjem peklenščka in so soteski dali ime Pekel,” razmišlja o nastanku zloveščega imena.
Hudiča so videli samo enkrat, pred veliko leti. Dve gospe sta nabirali korenine. Ko sta šli v mraku nazaj v dolino, je začelo šumeti po gozdu, veje so pokale in nenadoma sta zagledali nizko postavo, celo črno, z rogovi. Seveda sta imeli srce takrat vsepovsod, samo tam ne, kjer je po navadi. No, ko je prišel malo bližje, sta končno spoznali, da je bil brat mojega dedka, ki je gor oglaril, pa ga je zob bolel in si je zavezal ruto okoli glave, ob tem pa je bil videti, kot da ima dva roglja. Tako, da je bil res videti kot en tak peklenšček iz samega dna zemlje.
Peklu sicer pravijo tudi učilnica geografije. Gre namreč za erozijski jarek, “krivci” za celo vrsto slapov pa so dolomiti. Del bogatega ekosistema soteske so med drugim kranjski jeglič, rododendron, vodni kos, sokol selec in divje zveri.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Obiskali smo soteski Predoselj v Kamniški Bistrici in Pekel pri Borovnici. Geograf pa nam je razložil, kako so soteske nastale, se skozi čas spreminjale in se še bodo ter kakšna je razlika med kanjonom, koriti, vintgarjem in grapo.
Slovenski jezik je bogat s poimenovanji za naravne oblike, tudi soteske
Soteska je splošno ime oz. nadpomenka za globel, kanjon, tesen, deber, korita, vintgar, grapa, graben, pove prof. Uroš Stepišnik z Oddelka za geografijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Nekatera od poimenovanj so ljudskega izvora.
V stroki poskušamo iz ljudskih zemljepisnih imen izdvojiti najprimernejše izraze, ki jih bomo lahko uporabljali kot strokovne termine. Zato, ker je slovenščina zelo, zelo bogata s poimenovanji naravnih oblik.
Soteska sicer nastane, če se reka dovolj intenzivno poglablja oz. erodira kamnino, hkrati pa mora biti ta kamnina dovolj odporna, da se njena pobočja ne umaknejo, ne preperijo in ne postanejo položna.
Beseda predaselj naj bi označevala naravni most, ki povezuje bregova. Takšen most je nastal tudi v ledeniški dolini Kamniške Bistrice približno 900 m pod izvirom istoimenske reke. Najverjetneje od tu izvira poimenovanje soteske: Predáselj oz. Prédoselj. Gorski vodnik Rado Nadvešnik razloži, da so skozi ozko sotesko včasih splavili les.
Soteska Predoselj je bila težek prehod, splavarji so se je precej bali. Če se je les v njej zagozdil, so na vrv obesili leseno butarico in jo zanetili, da je gorel ogenj. Zraven so na drugi butarici z vrvjo spuščali gozdarja s cepinom, da je rešil zagozden les. Domačini pravijo, da so ob tem pili žganje, tako da je redko kdaj kdo zbolel, čeprav ima voda samo šest stopinj.
Spustite se lahko do kotanje, ki je bila nekoč poplavljena – leta 1886 se je v Malem Predoslju zagozdilo deblo, dodaten nanos vejevja, kamenja in listja pa je zaprl ozek prehod in ustvaril 12-metrski slap.
Skrb za sotesko Pekel pri Borovnici je naloga, ki jo je opravljalo več generacij družine Debevec. Tudi Damjan Debevec, domačin, vodnik, član turističnega in planinskega društva Borovnica ter prostovoljni naravovarstveni nadzornik, jo ureja. “Očitno so staroselci nedostopno, mračno lokacijo s hrumečimi slapovi nekako povezali z domovanjem peklenščka in so soteski dali ime Pekel,” razmišlja o nastanku zloveščega imena.
Hudiča so videli samo enkrat, pred veliko leti. Dve gospe sta nabirali korenine. Ko sta šli v mraku nazaj v dolino, je začelo šumeti po gozdu, veje so pokale in nenadoma sta zagledali nizko postavo, celo črno, z rogovi. Seveda sta imeli srce takrat vsepovsod, samo tam ne, kjer je po navadi. No, ko je prišel malo bližje, sta končno spoznali, da je bil brat mojega dedka, ki je gor oglaril, pa ga je zob bolel in si je zavezal ruto okoli glave, ob tem pa je bil videti, kot da ima dva roglja. Tako, da je bil res videti kot en tak peklenšček iz samega dna zemlje.
Peklu sicer pravijo tudi učilnica geografije. Gre namreč za erozijski jarek, “krivci” za celo vrsto slapov pa so dolomiti. Del bogatega ekosistema soteske so med drugim kranjski jeglič, rododendron, vodni kos, sokol selec in divje zveri.
Od leta 2016 je tretja sreda v marcu slovenski Dan možganov. Vlada Republike Slovenije je namreč takrat na pobudo Sinapse, Slovenskega društva za nevroznanost in Sveta za možgane razglasila ta dan in s tem je bila Slovenija tudi prva v svetovnem merilu, ki je na tak način priznala pomen tega organa in skrbi zanj. Ob šestem dnevu možganov je Mojca Delač pred radijski mikrofon povabila zdravnico in nevroznanstvenico, prof. dr. Majo Bresjanac, vodjo laboratorija za regeneracijo in plastičnost živčevja na Inštitutu za patološko fiziologijo ter predsednico Slovenskega društva za nevroznanost.
Na Prvega so se obrnile bolnice, ki si prizadevajo, da bi bilo tudi v Sloveniji dostopno še tretje zdravilo za zdravljenje bolezni ščitnice. Nekatere bolnice namreč opažajo, da imajo po zdravilih, ki sta odobreni pri nas, več stranskih učinkov. Med njimi so nespečnost, glavobol in izčrpanost. Rešitev vidijo v novem zdravilu; vendar so naletele na oviro. Ker farmacevtska družba, ki zdravilo proizvaja, ne kaže zanimanja za slovenski trg, morajo ponj v tujino. Kje se zapleta in kakšne so možne rešitve? Sodelujejo Suzana Bogme (društvo Moja ščitnica Maribor), Jurij Fürst (ZZZS), Matjaž Marc (JAZMP) in prim. Mitja Topalovič (UKC Maribor). Foto: Darryl Leja, NHGRI/ Flickr, cc
Na novinarski konferenci v Ljubljani so danes dopoldne predstavili projekt POMNI (www.pomni.si), v okviru katerega bodo izvedli brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence. Načrtujejo, da bo v tej fazi sodelovalo okrog 500 udeležencev, starejših od 60 let. Gre za neprofitni partnerski projekt različnih organizacij, podjetij, društev, raziskovalcev in zdravnikov, ki delujejo na področju te nevrodegenerativne bolezni. Več o tem je povedal Jurij Dreo, soustanovitelj nevroznanstvenega podjetja Braintrip, ki je pobudnik projekta Pomni. Demenca bo po napovedih Svetovne zdravstvene organizacije prizadela enega od desetih ljudi na našem planetu. Po njihovih ocenah letno na globalni ravni povzroči za 1000 milijard evrov finančnega bremena, pojasnjuje Jurij Dreo. Seveda pa demenca ne predstavlja samo zdravstvenega in finančnega bremena, pač pa tudi socialno breme za bolnika in predvsem njegovo okolico. Glede na to Jurij Dreo ocenjuje, da se bo bolezen dotaknila vsakega drugega prebivalca Slovenije, ker bo zbolel nekdo od njihovih bližnjih. Presejalna testiranja Pomni bodo potekala po vsej državi, seveda pa je zgodnje odkrivanje bolezni izjemnega pomena.
Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji je napade ruske vojske v Ukrajini označil za genocid. Kot je dejal, je Kremelj pričakoval, da bodo Ukrajinci ruske vojake sprejeli s cvetjem. Zdaj pa bodo svojci padlih Rusov potrebovali veliko cvetja za grobove svojih sinov, ki so zadnje počivališče našli na ukrajinski zemlji.
Vlada je za 30 dni zamrznila najvišji ceni pogonskih goriv, torej dizelskega goriva in 95-oktanskega bencina. Ni pa posegla v ceno kurilnega olja, tako da se ta še vedno oblikuje na trgu.
Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija so vnovič opozorili na vse bolj nevzdržne razmere na javnem zavodu. Izpostavili so nedavno imenovanje Igorja Pirkoviča za vršilca dolžnosti urednika Multimedijskega Centra RTV Slovenija. Kot so poudarili, je njegovo imenovanje nesprejemljivo, ker je bilo izpeljano s kršitvijo predpisov. Pirkovič je po njihovi oceni tudi neprimeren za ta položaj, saj tako javno kot zasebno kaže politično naklonjenost največji vladni stranki. Zbor zaposlenih pred RTV poslopjem je spremljala Lucija Dimnik Rikić.
Na rimskem sejmu naravnih vin sta se predstavila tudi dva slovenska vinarja – gre pa šele za uvod v pestro vinarsko sejemsko pomlad pri zahodnih sosedih. Sejem Vini Selvaggi – kar bi lahko prevedli kot sejem divjih vin – je obiskal Janko Petrovec.
V afganistanskem mestu Bamyan, Zakia, Fatima in Fariba sanjajo o tem, da bi postale profesionalne smučarke in se udeležile olimpijskih iger. Ko jim njihova slovenska trenerka smučanja Ana sporoči, da lahko odidejo v Evropo na intenzivno usposabljanje za učiteljice smučanja, se zdi, da so še korak bližje k uresničitvi svojih sanj. Ko prispejo v Evropo na intenzivni trening, se soočijo z nepremostljivimi kulturnimi razlikami in neizprosnostjo evropskega profesionalnega športa. O tem govori dokumentarni film slovenske režiserke Haidy Kancler, ki je na ogled na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma.
Teden možganov je globalna iniciativa, ki od leta 1996 poteka z namenom promocije znanosti o možganih in spodbujanju navdušenja nad tem neverjetnim organom. Že vrsto let dogodek poteka tudi v Sloveniji tudi letos bo tako. Tretji teden v marcu bo povsem možgansko obarvan, z dogodki, ki se bodo zvrstili v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Kopru. Organizirajo jih Gube, skupina prostovoljcev znotraj Slovenskega društva za nevroznanost – Sinapse. Lani in predlani so bili v epidemičnih razmerah tema – odnosi, letos pa raziskujejo presečišče med možgani in drugimi deli telesa. Pred začetkom, ki bo danes popoldan, je vodji Tedna Možganov pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Repertoar Okteta Suha obsega več kot 300 skladb v 14 jezikih, tudi v njihovem domačem, podjunskem narečju. Pojejo ljudske, umetne, duhovne in ritmične pesmi. Prek 80 skladb je bilo napisanih ali prirejenih prav za Oktet Suha. Oktet Suha je 40 let kulturnega ustvarjanja obeležil s koncertom in izidom jubilejne knjige s priloženo zgoščenko. Naslov dvojezične knjige je: »Kam še, kam? Wohin denn noch?« Avtor knjige je Pepej Krop, ustanovni član Okteta Suha, ki je že štiri desetletja tudi njegov prvi tenor. Z angažiranim delovanjem je Oktet Suha v štirih desetletjih ponesel koroško pesem po svetu: za njimi je prek 1500 koncertov; večtedenske pevske turneje po Avstraliji, ZDA, Argentini, Braziliji, Kanadi in Ukrajini; 12 lastnih zgoščenk in tonskih nosilcev je skupina izdala sama; posneli so dva video filma, nastopili so v številnih radijskih in televizijskih oddajah doma in po svetu. Umetniški vodja okteta Suha je Iztok Kocen.
Ne le na slovenskem delu Koroške, tudi na avstrijskem Koroškem lepo cveti ajda ... Pravzaprav jo Avstrijci celo oglašujejo kot 'tradicionalno super živilo s Koroške', o čemer se lahko prepričate v Hiši ajde v Žvabeku. O ajdi smo govorili s Petrom Trampuschem, ekološkim kmetom in občinskim predstavnikom Enotne liste, stranke, ki na lokalni ravni zastopa tudi koroške Slovence.
Hiša kulture v Žvabeku je odprla vrata leta 2015 in postala središče kulturnega dogajanja v občini Suha. Dvorana, galerija, družabni prostor redno privabljajo obiskovalce. Več o zgodovini Katoliškega prosvetnega društva Drava sta povedala dolgoletni predsednik Lenart Katz in Krista Meklin, zadolžena za kreativne dejavnosti.
Ste že slišali za Žvabek na avstrijskem Koroškem? Nedeljsko popoldne terenska ekipa preživlja delovno v tukajnšnji Hiši kulture, pogovore z domačini pa smo začeli z Engelbertom Logarjem, etnomuzikologom iz sosednje vasi Suha. Ta nam je pojasnil, kje se nahaja Žvabek, kakšna je njegova zgodovina in kako je tu z ohranjanjem slovenskega jezika in identitete.
Inter arma silent musae, med vojno muze močijo, pravi stara latinska modrost. Ampak od začetka ruske invazije na Ukrajino se je vendarle oglasilo ogromno umetnikov z vsega sveta, ki so obsodili agresijo Kremlja. Med njimi so ameriški oskarjevec Sean Penn, srbska pionirka body arta Marina Abramović, in preganjani indijski pisatelj Salman Rushdie. Zanimivo pa je, da so med Putinovimi najostrejšimi kritiki pogosto kar pisatelji in pisateljice iz – Rusije. O tem, kako se ruski književniki odzivajo na vojno v Ukrajini, sta se pogovarjala Rok Valenčič in Goran Dekleva.
Prvi primer okužbe z novim koronavirusom smo v Sloveniji potrdili 2. marca leta 2020. Temu je 12. marca sledila razglasitev epidemije. Kljub veliki želji si še ne moremo oddahniti. Prav včeraj (10. 3. 2022) so iz Kitajske poročali o največjem številu novih primerov okužbe v zadnjih dveh letih. Če ti dve leti pogledam skozi številke in podatke, nam ti povejo, da je kar 30.000 prebivalk in prebivalcev zaradi covida potrebovalo zdravljenje v bolnišnicah. In še najbolj žalostno: 6396 jih je umrlo (podatek na petek, 11. 3. 2022). Lahko pa na ta čas, na zadnji dve leti, pogledamo skozi življenja ljudi – za vsako številko je človek in njegova zgodba: to pomeni več kot dva milijona zgodb in usod. Med njimi sta bila tudi zakonca Špela in Davor Tavčar iz Škofje Loke. Kako pa ti dve leti epidemije vidi dr. Mateja Logar? Ob pozitivnem – kar pomeni, da nam v bolnišnicah ni zmanjkalo postelj za najtežje in najbolj ogrožene paciente – pa opozarja zlasti na neuspeh naše države pri cepljenju. Foto: UKC Ljubljana
Kibernetska vojna. Kaj to sploh je in kako takšno vojskovanje pred računalniškimi zasloni lahko vpliva na potek vojne, tudi tiste, ki smo ji priča v Ukrajini? Podrobneje etični haker Milan Gabor.
Vojna v Ukrajini piše številne tragične zgodbe, z vsakim dnem je več beguncev. Nekateri so iz Ukrajine odšli že prej in zdaj od daleč z grozo opazujejo, kaj se dogaja v njihovi domovini. Mladi glasbenik Fedir iz Kijeva je v Slovenijo pripotoval tik pred začetkom vojne. Naš dopisnik Matija Mastnak ga je srečal v Celju na ulici, kjer se trenutno preživlja z muziciranjem in s z njim zapletel v pogovor.
Po aplikaciji RTV Živ žav so svojo novo digitalno okolje dobili tudi starejši otroci in mladostniki. Na RTV Čist hudo so na enem mestu zbrane vse zabavne, poučne in informativne vsebine, ki jih ustvarjalci javnega radia, televizije in multimedijskega centra pripravljajo za mlade med 9. in 15. letom starosti. Ti namreč odraščajo s pametnimi telefoni, postali so njihovo glavno okno v svet, zdaj pa lahko na njem na enostaven način najdejo tudi pestre vsebine, ki nastajajo na RTV SLovenija. Brez oglasov in možnosti povezav do drugih spletnih strani, ki bi lahko vsebovale tudi neprimerne vsebine, je to spletna klopca za punce in fante!
Dva tedna minevata od ruskega vojaškega napada na Ukrajino, državo je zapustilo že skoraj dva milijona 200 tisoč ljudi. Nekaj upanja v diplomatsko rešitev konflikta je vzbujalo današnje srečanje zunanjih ministrov obeh držav, Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe v turškem mestu Antalya. Šlo je za prvo srečanje na tej ravni po začetku vojne, a, kot kaže, ni prineslo napredka.
Poljska je preplavljena z begunci, ki zaradi vojne bežijo iz Ukrajine. Po zadnjih podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je v zadnjih 24tih urah iz Ukrajine zbežalo več kot 140.000 ljudi. Od 24. februarja, ko je Rusija napadla Ukrajino, je državo tako zapustilo že več kot 2 milijona 150 tisoč ljudi.
Neveljaven email naslov