Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo pristopili k vladnemu kodeksu, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak potem, ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke. Dogovor je prostovoljen, a k njemu naj bi pristopili vsi večji trgovci z živili.
Dogovor je prostovoljen, zanj naj bi se odločili vsi večji trgovci z živili
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo podprli vladni kodeks, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak, potem ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke.
Minister za okolje Simon Zajc in predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah sta namreč danes podpisala dogovor o zmanjšanju prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah. Trgovci, ki bodo sprejeli kodeks – da bodo to storili, nam je že potrdila večina velikih trgovcev z živili –, bodo tako plastične vrečke septembra umaknili iz prodaje. To pričakuje tudi Mariča Lah:
“Kodeks je prostovoljen, ne glede na to pa pričakujemo velik odziv naših trgovcev, z veseljemso sodelovali pri tem projektu.”
Potrošniki in trgovinski centri bodo tako zmanjšali rabo plastike in storili bistven korak naprej pri varovanju okolja. O tem, katere vrečke bodo za plačilo še na voljo, pa Lahova pravi:
“Dovoljene so biorazgradljive vrečke in tiste, ki so izdelane iz več kot 80 odstotkov recikliranega materiala. Te vrečke bodo na blagajni še vedno dovoljene, bodo pa seveda plačljive.”
Minister za okolje Simon Zajc ob tem priznava: čaka nas še en pomemben korak, vrečke za sadje in zelenjavo, ki štejejo kot embalaža in ki so še vedno zelo široko uporabljane, čeprav številni kupci tudi vrečke za ta namen že prinesejo s seboj. Ta rešitev bo težja zlasti zaradi strogih sanitarno-higienskih predpisov.
Potrošnja plastičnih vrečk v Evropski uniji se od države do države sicer močno razlikuje in v najuspešnejših sedmih državah znaša le 20 odstotkov povprečne potrošnje EU. Okoljsko škodo zaradi vseprisotne in skoraj neuničljive plastike bo zmanjšala tudi direktiva o zmanjšanju vpliva najpogosteje uporabljanih izdelkov za enkratno uporabo – od leta 2021 bodo na trgih Evropske unije tako predvidoma prepovedani pribor za enkratno uporabo, vatirane palčke, slamice in palčke za mešanje.
4431 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo pristopili k vladnemu kodeksu, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak potem, ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke. Dogovor je prostovoljen, a k njemu naj bi pristopili vsi večji trgovci z živili.
Dogovor je prostovoljen, zanj naj bi se odločili vsi večji trgovci z živili
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo podprli vladni kodeks, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak, potem ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke.
Minister za okolje Simon Zajc in predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah sta namreč danes podpisala dogovor o zmanjšanju prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah. Trgovci, ki bodo sprejeli kodeks – da bodo to storili, nam je že potrdila večina velikih trgovcev z živili –, bodo tako plastične vrečke septembra umaknili iz prodaje. To pričakuje tudi Mariča Lah:
“Kodeks je prostovoljen, ne glede na to pa pričakujemo velik odziv naših trgovcev, z veseljemso sodelovali pri tem projektu.”
Potrošniki in trgovinski centri bodo tako zmanjšali rabo plastike in storili bistven korak naprej pri varovanju okolja. O tem, katere vrečke bodo za plačilo še na voljo, pa Lahova pravi:
“Dovoljene so biorazgradljive vrečke in tiste, ki so izdelane iz več kot 80 odstotkov recikliranega materiala. Te vrečke bodo na blagajni še vedno dovoljene, bodo pa seveda plačljive.”
Minister za okolje Simon Zajc ob tem priznava: čaka nas še en pomemben korak, vrečke za sadje in zelenjavo, ki štejejo kot embalaža in ki so še vedno zelo široko uporabljane, čeprav številni kupci tudi vrečke za ta namen že prinesejo s seboj. Ta rešitev bo težja zlasti zaradi strogih sanitarno-higienskih predpisov.
Potrošnja plastičnih vrečk v Evropski uniji se od države do države sicer močno razlikuje in v najuspešnejših sedmih državah znaša le 20 odstotkov povprečne potrošnje EU. Okoljsko škodo zaradi vseprisotne in skoraj neuničljive plastike bo zmanjšala tudi direktiva o zmanjšanju vpliva najpogosteje uporabljanih izdelkov za enkratno uporabo – od leta 2021 bodo na trgih Evropske unije tako predvidoma prepovedani pribor za enkratno uporabo, vatirane palčke, slamice in palčke za mešanje.
Danes obeležujemo svetovni dan humanitarnosti, ki ima trojni namen: gre za počastitev spomina na humanitarne delavce, ki so med opravljanjem dela izgubili življenje; za priznanje humanitarnim delavcem, ki opravljajo svoje delo, ter za krepitev zavedanja javnosti o pomenu humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja. Obeležje letos poteka pod geslom "Resnični junaki". V luči pandemije COVID-19, ki pomeni velik izziv za vse humanitarne operacije, je namenjen promociji solidarnosti in sodelovanju tudi v času največjih kriz. Med humanitarne organizacije sodijo tudi pro bono ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Kolega Peter Močnik se je pogovarjal s strokovno vodjo ljubljanske pro bono ambulante Vido Drame Orožim, dr. med.
Pomoč obolelim za Covid-19 že od marca nudijo mnogi prostovoljci – dostavljajo hrano, hodijo po nakupih, pomagajo pri drugih nujnih opravilih. Tako je tudi v Hrastniku, ki je eno od tistih mest, ki je bilo v zadnjem času najbolj prizadeto. Za koordinacijo prostovoljcev tam skrbi območni Rdeči križ. Vsak dan je v pogonu nekaj manj kot 20 ljudi, so nam povedali. V hrastniški dom starejših so na pomoč ob izbruhu virusa prišli tudi delavci iz drugih krajev – iz Metlike, Gornjega grada, Ljubljane, Ljutomera, Trbovelj. Med njimi sta bila tudi 19-letni Žiga Ritonja in njegova 22-letna sestra Ana. Žiga je v domu pomagal tri tedne, sestra, ki je bolničarka negovalka v domu v Lukavcih, teden manj. Izkušnjo sta opisala Andreji Gradišar.
Novica dneva je, da se prvega septembra v šole vračajo vsi učenci in dijaki, je opoldne sporočila pristojna ministrica Simona Kustec, saj zdajšnja epidemiološka slika dopušča vrnitev vseh učencev v učilnice. Vendar bo pouk potekal v skladu s priporočili za preprečevanje širjenja korona virusa oziroma v skladu s tako imenovanim zelenim B modelom.
Zdravstvena stroka skupaj z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem poziva dopustnike na Hrvaškem, naj se čim prej vrnejo domov, preden bo začela veljati karantena.
Mnogi so pomladne in poletne mesece izkoristili tudi za tek in kolesarjenje in že nestrpno pričakujejo dve veliki rekreativni prireditvi. Trenutno so v boljšem položaju kolesarji, saj so prireditelji maratona Franje dobili zeleno luč za izvedbo, dokončna odločitev o ljubljanskem maratonu pa bo znana 10. septembra. Več, tudi o jeklenem triatlonu, v prispevku Jureta Jeromna
Že od leta 2005 je 17. avgust državni praznik Združitve prekmurskih Slovencev za matičnim narodom. Pred 101. letom je namreč vojska na množičnem zborovanju v Beltincih po zgolj petih dneh zasedbe Prekmurja, ki ga je tedanja kraljevina Srbov, Slovencev in Hrvatov dobila za zeleno mizo na pariški mirovni konferenci, predala oblast civilni upravi. Na tedanje dogodke je v pogovoru z Lidijo Kosi spomnila zgodovinarka in direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs.
Medtem ko so vlade v številnih okoliških državah v protikoronske ukrepe za pomoč gospodarstvu in ljudem vključile dodatna sredstva za medije posebnega pomena, pa je slovenska vlada storila obratno. Lani je na rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijem, zlasti manjšim, tistim posebnega pomena, dodelila pravico do črpanja 2,6 milijona evrov. Nova vlada je v luči gospodarskega padca zaradi epidemije aprila sklenila, da večji del sredstev zadrži. Tako so letos mediji ob izpeljavi projektov začeli uveljavljati pravico do povračila in ugotovili, da jim Ministrstvo za kulturo ponuja le 30% obljubljenih zneskov. V začetku tedna pa se je na temo medijev (ob javni razpravi o štirih medijskih zakonih) oglasil koalicijski Desus in od vlade, katere del je, zahteval celotno izplačilo. O tem, kaj bi neizplačilo za sicer v celoti izpeljane programe pomenilo za Radio Študent in založbo Beletrina, smo se pogovarjali z Robertom Mohoričem in Mitjo Čandrem. Prispevek Maje Derčar
Čeprav se zdi upravljanje s socialnimi omrežji preprosto in uporabniku prijazno, se mnogokrat zgodi, da upravljalci postanejo nepazljivi in napadalci jim lahko hitro vdrejo v račun. Sledijo grožnje in izsiljevanje.
Lastovka je ptica, ki je z gnezditvijo močno vezana na človeka in njegova prebivališča. Gnezdi v vaseh in mestih, zlasti v hlevih in gospodarskih poslopjih. Spomladi s svojo vrnitvijo iz toplih krajev naznanja pomlad, ko se konec poletja spet odpravi tja, pa skorajšnji prihod jeseni in nato še zime. Zvočni zapis o tej zanimivi ptici je pripravil naš notranjski dopisnik Marko Škrlj.
V času koronakrize vse več ljudi zahaja v naravo, to pa seveda za seboj pušča tudi negativne posledice. Hoja in kolesarjenje po brezpotjih nista dovoljena, daleč največ nevšečnosti pa lastnikom parcel, gozdarjem, naravovarstvenikom in divjadi, povzročajo vozniki enduro in motokros motorjev, terenskih vozil in štirikolesnikov. Prihaja tudi do konfliktov, inšpekcijske službe pa imajo zaradi velikosti terena in kadrovske podhranjenosti, zelo težko delo.
Med pozitivne učinke krajšega delovnega časa sodi zvišanje splošnega blagostanja, boljše duševno in fizično zdravje, upad anksioznosti in depresije in več časa za družino in prijatelje.
Ob mednarodnem dnevu mladih so mladi opozorili na to, da je korona obdobje še poglobilo težave, na katere opozarjajo že dalj časa: težak vstop na trg dela, negotovost prekarnih oblik dela in problematika stanovanjskega vprašanja.
Slovenskemu gospodarstvu sicer bolj ustreza nekakšna »politika neuvrščenosti«, a posledic zaradi izjav vseeno ne pričakuje.
Slab mesec pred koncem javne razprave o predlogu sprememb medijskih zakonov je Desus napovedal, da predlogov ne bo podprl. Pripombe imata tudi koalicijski SMC in Nova Slovenija, ki se o podpori sicer nista izrekli. Na Ministrstvu za kulturo so do zdaj prejeli že precej pripomb in predlogov, največ na novo ureditev razporeditve RTV prispevka in ukinitev programskih radijskih mrež. Kritiki menijo, da si želi vlada medije podrediti, oslabiti pa tudi z določenimi protikoronskimi ukrepi, ki preprečujejo ponujanje časopisov in revij strankam v lokalih in javnih ustanovah. Da je za varnost potrebno skrbeti se strinjamo vsi, a mediji niso le njihova površina, vsebina je tisto kar šteje.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je izdalo drugo poročilo o nezakonitem lovu in ubijanju ptic v Sloveniji. Gre za časovno obdobje med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2019. Na DOPPS-u se s problematiko nezakonitega lova in ubijanja ptic poglobljeno ukvarjajo zadnji dve leti. Varstvena ornitologinja Tjaša Zagoršek poudarja, da se dan za dnem veča naše vedenje o razsežnosti problema v Sloveniji, saj sistematično beležijo primere nezakonitih ravnanj. Več v pogovoru z Markom Rozmanom.
Po sporočilu ruskega predsednika Putina, da je Rusija razvila cepivo, se je Helena Lovinčič pogovarjala z dr. Romanom Jeralo, z enim najuspešnejšim raziskovalcem iz Kemijskega inštituta.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so nedavno objavili test izdelkov za razkuževanje rok, ki so se za namen zaščite pred okužbo z novim koronavirusom pojavili v mnogih nakupovalnih košaricah. Ugotovili so, da so cene visoke, označevanje izdelkov pa ni vedno najbolj jasno in razumljivo. Preverili so tudi vsebnost količine alkohola v razkužilih, pri katerih je na embalaži navedeno, da je aktivna učinkovina alkohol. Test so naredili na 15 razkužilih, ki jih lahko kupimo v trgovinah, drogerijah in na bencinskih črpalkah.
Drugo terensko jutro Prvega v avgustu je s štajerskega konca.
Neveljaven email naslov